Tudi klofutanje je nasilje

Vlada je konec julija sprejela predlog novele zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki bo dopolnil obstoječi zakon, in sicer na način, da bo še bolj zaščitil žrtve nasilja v družini in izboljšal delovanje državnih institucij. Po predlogu se kot nasilje šteje že grožnja, telesno kaznovanje otrok pa bo prepovedano.

Kranj – Besedilo predloga spremenjenega zakona, ki ga je vlada pred dnevi po rednem postopku poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije, prinaša kar nekaj pomembnih sprememb, predvsem pa ureja tiste določbe, ki so se do sedaj v praksi izkazale kot premalo učinkovite.

Telesno kaznovanje otrok je prepovedano

»Nasilje v družini je splošni družbeni problem, saj posega v temeljne človekove pravice in predstavlja grobo zlorabo moči ene osebe nad drugo. V primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami je ozaveščenost strokovne in laične javnosti do te oblike nasilja v Sloveniji še vedno na nizki ravni. V zadnjem desetletju so sicer bili narejeni veliki koraki na področju obravnavanja in preprečevanja nasilja v družini, zlasti s sprejemom zakona o preprečevanju nasilja v družini leta 2008. Novela zakona prinaša eksplicitno prepoved nasilja v družini in prepoved telesnega kaznovanja otrok, kar je ena izmed neizpolnjenih zavez Slovenije, na katero nas je že večkrat opozoril Svet Evrope. Doslej je to storilo že več kot petdeset držav, med njimi so vse naše sosede Avstrija, Hrvaška in Madžarska, tudi Nemčija, Španija, Portugalska, vse skandinavske države … Nasilje nad otroki je že zdaj prepovedano in je kaznivo dejanje. S prepovedjo telesnega kaznovanja želimo dati še bolj nedvoumno sporočilo, da je vsako fizično nasilje nesprejemljivo,« razloge za spremembe zakona opisujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer dodajajo, da se kot nasilje razume tudi klofutanje otrok, vlečenje za lase in za ušesa, poniževanje …

»Telesno kaznovanje otrok ne more biti eden od vzgojnih ukrepov, saj telesno nasilje lahko povzroči resne telesne in psihološke poškodbe pri otrocih. Sporoča otrokom, da je nasilje sprejemljivo in da je to način reševanja konfliktov,« je določbe iz novele komentirala ministrica Anja Kopač Mrak, ki je prepričana, da spremembe zakona ne posegajo v avtonomijo starševstva in da starši še naprej ostajajo povsem suvereni v vzgojnem poslanstvu svojih otrok.

Družinsko nasilje je tudi zalezovanje

Predlog sprememb zakona med drugim prinaša razširitev opredelitve družinskih članov. V praksi se je zaznalo več primerov, ko je do nasilja prihajalo med osebami, ki so bile v določenem partnerskem ali intimnem razmerju, pa jih ni bilo mogoče uvrstiti v nobeno izmed kategorij družinskih članov po obstoječem zakonu. Za nasilje se po novem šteje že grožnja z nasiljem, denimo ustrahovanje, saj pristojni ugotavljajo, da je po družinskih tragedijah storilec že prej pogosto grozil žrtvi. Prav tako je nasilje siljenje v delo ali prepoved dela, kot ekonomsko nasilje se bo po novem štelo neizpolnjevanje obveznosti do družinskega člana, v zakon pa se dodaja povsem nova oblika družinskega nasilja, in sicer zalezovanje.

Več pristojnosti policiji in sodiščem

Novela natančneje določa tudi možnosti za ukrepanje policije in sodišč, slednja bodo tako na voljo imela več možnih ukrepov za zaščito žrtev, zlasti takšnih za zaščito otrok, ukrepe pa bo sodišče po novem lahko izreklo tudi na predlog centra za socialno delo in ne le na predlog žrtve.