Kam izginja nacionalni ponos

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sreda, 10. avgust 2016 / 10:18

Tudi o tem so se spraševali na nedeljskem tradicionalnem romanju treh Slovenij na Višarje, kjer je maševal mariborski nadškof Alojz Cvikl.

Višarje – Več kot dva tisoč romarjev se je v nedeljo udeležilo 28. romanja Slovencev iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva na Višarje, ki so ga organizirali Rafaelova družba, Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov in Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kraj romanja je vsebini dogodka primeren. Višarje ležijo nad Kanalsko dolino v Italiji, kjer se stekajo poti iz štirih dolin (Soške, Zgornjesavske, Ziljske in Kanalske) in kjer sobivajo tri kulture in štirje jeziki, vanjo in na Višarje pa vodijo tudi romarske poti Slovencev, ne glede na to, kje živijo.

Tudi nedeljsko romanje je imelo tri dele: predavanje in pogovor o aktualnem problemu Slovencev, mašo in po njej kulturni program z druženjem. Letošnja osrednja govornica je bila novinarka in publicistka Zlata Krašovec, ki je za naslov svojega predavanja izbrala misel Drugačno pesem zapojmo, veselejšo. V predavanju je strnila svoj pogled na preteklost, sedanjost in prihodnost Slovenije in svojo osebno izkušnjo. Spraševala se je, zakaj in kam izginja naš nacionalni ponos, zakaj smo tako neodgovorni in nespoštljivi do svoje samostojne države, o katere nastajanju mladi ne vedo praktično ničesar, in zakaj svojih mrtvih ne pokopljemo dostojno in jim ne vrnemo po krivici vzetega dobrega imena. Drug drugega prehitro in pogosto po krivem obtožujemo raznih dejanj, jih kličemo na sodišča in častimo tiste, ki niso posebno zaslužni za samostojno državo. Čeprav živimo v versko svobodni državi, je odnos do kristjanov in še zlasti do katoličanov poniževalen in neciviliziran, je dejala Krašovčeva in opozorila na pasti ustvarjanja delitev med Slovenci. Truditi se moramo, da bo Slovenija za vse varen dom.

Po predavanju je bila maša, ki jo je skupaj z izseljenskimi duhovniki daroval mariborski nadškof msgr. Alojz Cvikl. V pridigi je poudaril pomen Višarij kot božjepotnega središča narodov, ki živijo na tem območju, še zlasti za Slovence. Ta naj ostane kot kraj utrjevanja zaupanja in prijateljstva.