Janez Gartner je knjige začel pisati, ko se je upokojil. Pred kratkim je izšla že njegova tretja.

Janezov Vrtiljak življenja

Janez Gartner, šestinosemdesetletni Škofjeločan, je predstavil svojo tretjo knjigo z naslovom Vrtiljak življenja. Gre za prepričljiv, čustveno nabit fantazijski roman, ki bralca ponese v svet razmišljanja tudi o prihodnosti. Prihajajo superroboti.

Škofja Loka – »Idejo, da začnem pisati knjige, sem dobil, ko sem se upokojil,« pravi Janez Gartner, ki je pri 86. letih v samozaložbi izdal knjigo z naslovom Vrtiljak življenja. Je njegova tretja knjiga pripovedi o praznini napredka. Prva je izšla leta 2004, druga štiri leta kasneje. Lahko se berejo kot trilogija ali vsaka posebej.

Predstavitev je potekala v Bralnici na vrtu Sokolskega doma v Škofji Loki. Z avtorjem se je pogovarjal Igor Drakulič, ki je v uvodu povedal: »Knjiga je presenetljivo nenavadna. Čeprav se njena zgodba odvija v kameni dobi, v kateri se pojavlja tudi Olimp, se izkaže, da ji ravno to omogoča neobremenjeno obravnavo preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Zaključki izhajajo iz dokazanih in z logiko nadgrajenih dejstev ter odpirajo perspektive, ki širijo in bogatijo življenje okoli nas. Ker pa iz tega izhajajoče vrtoglave napovedi prihodnosti in preteklosti vzbujajo vtis pravljičnosti, se ni mogoče izogniti občasnemu opozarjanju na utemeljene izvore teh napovedi. To še posebno velja za takšne pojme v knjigi, kot so družabni roboti, hologram in teleport.«

Janez Gartner, po domače Mežnarjev Janez, je bil rojen leta 1930 v Jarčjem Brdu pod Starim vrhom. Živi v Podlubniku. Diplomiral je na Fakulteti za strojništvo in bil zaposlen v podjetju LTH. Zadnjih 23 let je v pokoju in pisanje knjig je ena izmed stvari, ki mu zapolnjujejo čas. Bralca z Vrtiljakom življenja ponese v svet globokega razmišljanja. Svojo filozofijo razuma prepleta s čustvenimi sozvočji. »Knjigo lahko berete kot fantazijski roman. V njem se dogajajo presenetljive stvari. Lahko pa nanjo gledate drugače. Sloni na znanstvenih, z logičnimi zaključki oplemenitenih dosežkih, ki jih poznamo,« je pojasnil. Kot vrhunec razvoja je predstavil Olimp, ki je, kot je dejal, kraj, kjer za izpolnitev vseh želja poskrbi superrobot. Pravi pa, da bo superrobot lahko deloval samo v primeru, če bo imel človeka, ki mu bo dajal naloge, s pogojem, da človeku ne bodo škodovale.

»Ko sem končal prvo knjigo, sem ugotovil, da se zgodovina ponavlja. Če se to, kot se zdi, dogaja na vsakih petnajst tisoč let, se je opisani Olimp že dvakrat pojavil in smo pred tem, da se bo pojavil še tretjič,« pojasni in doda, da stvari, ki se danes zdijo pravljične, takšne ne bodo več. »Medtem ko v industriji roboti vedno bolj prevzemajo proizvodnjo, se bodo v naslednjih desetletjih tudi v gospodinjstvih pojavili storitveni roboti, ki bodo s svojimi kuharskimi, servisnimi, zdravniškimi in negovalnimi sposobnostmi lajšali življenje osamljenim, bolehnim in nebogljenim posameznikom. Da bodo roboti prevladali, je le še vprašanje časa. Zakaj bi človek garal, če stroj lahko naredi bolje, in zakaj bi bil človek kaznovan, ker je to izumil? Vzrok za težave v zvezi s tem je lahko samo neupoštevanje dejstva, da robotov ne ustvarja vanje vložen premostitveni denar, ampak znanje in ideje njihovih ustvarjalcev. Mnogo je idej, ki bi bile uresničene, če bi bili ljudje za tak svoj doprinos pošteno nagrajeni. Kapital namreč samo začasno vlaga premostitveni denar, za uspešnost njihove uporabe pa so zaslužni ljudje, ki so jih ustvarili.« Na vprašanje o primernosti uporabe robotov v medicinske namene je vprašani odgovoril: »Ti roboti še niso toliko razviti, da bi se jim radovoljno prepustil. Robot za opravljanje operacij je še premlad, ima premalo izkušenj, čez nekaj desetletij pa nihče ne bo hotel biti operiran drugače kot z robotom.«

Nekateri zaključki v obravnavani knjigi so tako nenavadni, da jih je bilo nujno na kratko razložiti. Pisatelj upa, da zaradi tega pripoved v knjigi, ki ima štiristo strani, ne bo preveč motena. Na vprašanje o možnostih posmrtnega življenja je pisatelj izrazil mišljenje, da je odgovor na to delikatno vprašanje lahko prepričljiv samo po podrobni preučitvi poglavij o nastanku in smislu življenja ter sposobnosti družabnih robotov. »Knjigo je treba prebrati, težko je vse to opisati z besedami,« je zaključil.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / sobota, 22. junij 2024 / 08:31

Skrbi jih pomanjkanje kadra za dolgotrajno oskrbo

Kranj – Državni zbor je v sredo v prvem branju potrdil predlog zakona o nujnih ukrepih za boljše kadrovske in delovne pogoje ter zmogljivosti v socialnem varstvu in dolgotrajni oskrbi, s katerimi s...

Objavljeno na isti dan


Kronika / torek, 5. januar 2010 / 07:00

Grdo padel zunaj smučišča

Stari vrh - V nedeljo se je med nočno smuko na Starem vrhu nad Škofjo Loko hudo ponesrečil dvajsetletnik iz Zadrage. V zgornjem delu smučišča je zapeljal zunaj urejenega smučišča...

Zanimivosti / torek, 5. januar 2010 / 07:00

Z Avseniki v novo leto

Na tradicionalnem novoletnem koncertu na Bledu so simfoniki RTV Ljubljana z ansamblom Gregorji igrali Avsenikovo glasbo.

Žiri / torek, 5. januar 2010 / 07:00

Cesta Marof-Žiri zaprta

Žiri - Odsek regionalne ceste Marof–Žiri, na katerega se je 26. decembra lani sprožil velik zemeljski plaz, ostaja še naprej zaprt za ves promet. Po ocenah geologov je na cesto z...

Prosti čas / torek, 5. januar 2010 / 07:00

Mambo Kings ogrevali prvi

Za praznično vzdušje v decembru so v sodelovanju z občino Jesenice poskrbeli tudi v jeseniškem Cafe - teatru.

Kronika / torek, 5. januar 2010 / 07:00

Dvajsetletni smučar podlegel hudim ranam

Kranj - Dvajsetletni smučar iz Zadrage, ki je v nedeljo grdo padel na smučišču Stari vrh, je včeraj v Kliničnem centru v Ljubljani podlegel ranam, so sporočili z Operativno komun...