K Abrahamu v hribe

Besedilo: Miroslav Cvjetičanin
Kategorija: Razvedrilo / petek, 5. avgust 2016 / 10:32

Pol stoletja na tem svetu je dočakal tudi Fabijanov Janez iz Britofa.

Prijatelji so se planinam primerno oblekli in se odzvali Janezovemu vabilu. Namesto Abrahama je prišel Bedanec s Pehto.

Na Ljubelju stoji koča s kaminom in spominom na Kekčevo domačijo. Krasen kraj za planinsko zabavo v počastitev petdesetletnice. Janez Fabijan pravi, da se ne počuti pol stoletja starega. Navkljub zelo težkemu zadnjemu letu, ki ga je skupaj z družino preživel, ni utrujen. Na torti je pisalo: »Vsemu bom kos!« Kar v njegovem življenju sploh ni nič novega. Vseskozi je moral biti kos takim nalogam, o kakršnih se večini prijateljev, zbranim okoli njega, niti sanjalo ni. Pa vendar, služba je služba, življenje z domačimi in prav tako z najboljšimi prijatelji pa nekaj čisto drugega. Janez je človek, ki vedno najde rešitev in vedno reče besedo, ki najde pravo mesto. Nekaj uvodnih songov mu je zapel Bojan Rakovec, kamerad iz otroštva. Spomin je skozi Bojanovo pesem šel tudi k prekmalu preminulem Janezovem bratu, kar je nabralo solze v očeh vseh prisotnih. Življenje je kruto, hkrati pa prelepo – in če imaš prave prijatelje okoli sebe, petdeset let mine, kot bi mignil, je bilo slišati med prisotnimi. Janez Fabijan je svojo kariero zgradil v bančništvu, zdaj je zaplul v zavarovalniške vode. Zaposlen v Zavarovalnici Triglav, mož, oče sina in dveh hčera, odličen prijatelj, odličen »pinkponkaš«, ljubitelj resne in neresne glasbe, zabave in pozitivnih ljudi. Negativizma, pesimizma ne mara, ne mara ljudi, ki se hranijo s tujo nesrečo, ki so škodoželjni. Prijatelji so ga obdarovali s kolesom. Že nekaj čas je navdušen rekreativni kolesar, »easy rider«, ki kilometre najraje premaguje z ženo. Novo kolo, nove razdalje, novo življenje v drugi polovici stoletja. Srečno, Janez!