Sporočilo izpod Vršiča
O letošnji slovesnosti ob stoti obletnici postavitve Ruske kapelice, tega pretresljivega pomnika nesmiselnega človeškega trpljenja, se je v javnosti intenzivno govorilo že tedne pred letošnjo zadnjo julijsko soboto. Da se bo slovesnosti ob okrogli obletnici udeležil sam ruski predsednik Putin, je nakazoval že lanski obisk predsednika vlade Medvedjeva. V mesecih in tednih pred prihodom enega izmed najmočnejših svetovnih voditeljev se je razpravljalo o varnosti, politiki in logistiki, o cestnih zaporah in pričakovanih zapletih v prometu, tudi o smiselnosti prihoda človeka, ki s trdo roko vlada državi, ki jo Evropa že nekaj časa skuša ukrotiti s strogimi sankcijami.
A v soboto se je zdelo, kot da se je vsa drama zgodila že pred velikim dnem: na parkirišče pred kranjskogorsko policijsko postajo so prihajali ljudje sproščenih obrazov in opravljali še zadnje varnostne preglede potnikov za Vršič. Vzdušje ob prihodu h kapelici je bilo svečano, a ne zategnjeno, in o tem, da visoki gost pogosto zamudi, so ljudje kramljali, še preden je uradni napovedovalec sporočil, da se bo začetek slovesnosti zaradi zakasnelega Putinovega prihoda prestavil za dobro uro in pol. Ko je prišel, so ga pozdravili s toplim aplavzom. Do kapelice se ni povzpel po rdeči preprogi, temveč po kamniti poti, tako kot vsi drugi, od »običajnih« ljudi ločen sicer s številnimi varnostniki, a vendarle tudi zgolj s preprosto leseno ograjo. Govoril je o miru in prijateljstvu, tako kot slovenski predsednik Pahor, in odšel z nepričakovanim nasmehom na obrazu.
Poti so bile zaprte, a ne neprepustno – slišali smo, da so po prazni cesti tisti dan ob visokih gostih prepeljali tudi novorojenčka v inkubatorju – varnostniki in policija v visoki pripravljenosti in na vsakem koraku, a daleč od sledu grobosti. Vzdušje, ki je samo po sebi govorilo o tistem, kar nam sporoča stoletna Ruska kapelica, torej da je prihodnost v miru, prijateljstvu in spoštovanju.
Ne vemo, o čem natančno sta se v urah vožnje med Kranjsko Goro in Ljubljano in nato med pogovorom na Brdu menila predsednika Slovenije in Rusije. Mislimo si že lahko, da sta se dotaknila tudi tem, o katerih nimata tako zelo usklajenega mnenja, kot sta ga imela o dogodkih pod Vršičem. A sporočilo sobotnega dne je vendarle optimistično: spoštljivo prizadevanje za mir in prijateljstvo ter Putinova obljuba, da se bosta s Pahorjem pogovarjala tudi o »načrtovanju novih obojestransko koristnih projektov v prid razvoju krepitve dvostranskih odnosov«, ki zbuja upanje v povečanje za Slovenijo tako pomembnega gospodarskega sodelovanja.