Praznik žetve jih povezuje in bogati

Besedilo: Nastja Bojić
Kategorija: Gorenja vas-Poljane / sreda, 3. avgust 2016 / 20:07

Zadnje julijske dni je na Žirovskem Vrhu prevladovalo veselo vzdušje, ki so ga obogatili glasba, petje, ples pa tudi kanček delavnosti v spomin na stara kmečka opravila. Letošnji Praznik žetve je trajal kar tri dni in je nedvomno uspel.

Žirovski Vrh – Devetnajsti Praznik žetve na Žirovskem Vrhu se je s Petkovo pumpo in Žirovskarskim beach partyjem začel že v petek, v soboto so premierno predstavili domačo kmečko igro Zarečenega kruha se največ poje in se veselili z Ansamblom Smeh, glavni del prireditve pa je s pestrim naborom glasbenikov, pevcev, plesalcev, igralcev in drugih nastopajočih potekal v nedeljo. Med drugim so nastopili domača otroška in odrasla folklorna skupina, Trio Šefle, Ansambel Nemir in mnogi drugi, program pa je povezovala Jana Jenko.

»Praznik žetve letos prvič traja tri dni, obiskovalcev je vsako leto več in zelo smo veseli, da nas podpirajo. Radi pridejo pogledat domače kmečke igre, če teh ne bi bilo, bi bilo veliko manj ljudi. Hvaležni smo vsem, ki nam pomagajo – poleg članov Turističnega društva Žirovski Vrh so to še Društvo podeželskih žena Blegoš, Kulturno-umetniško društvo Trata Gorenja vas, Šubičeva hiša, razni umetniki in še bi lahko naštevala. Aktivnosti izvajamo vse leto, pri Prazniku žetve pa se osredotočamo na to, da je dogajanje pestro in dinamično, saj se ne želimo ponavljati, temveč stremimo k temu, da vedno pokažemo nekaj novega. To velja tudi za kmečka opravila, ki so rdeča nit prireditve,« pojasni programska vodja Lucija Kavčič iz TD Žirovski Vrh, ki je Antoniji Oblak aktivno pomagala pri ustvarjanju domače kmečke igre Zarečenega kruha se največ poje. Igra je vezana na velikonočni čas, v ospredje pa poleg vsebine postavlja tudi narečja, in sicer poljansko, žirovsko in cerkljansko. Po besedah avtorice Antonije Oblak je sporočilo igre, ki je tako kot prejšnje osnovana na pripovedih iz resničnega življenja, tesno vezano na ljubezen do otrok. Praznik žetve je po njenem mnenju zelo pripomogel k temu, da so se prebivalci Žirovskega Vrha v devetnajstih letih dodobra spoznali, medtem ko prej niso vedeli drug za drugega: »Najpomembneje je, da smo prijatelji. Prijateljstvo, druženje, ljubezen, odpuščanje ter misel na tiste pred nami in naše zanamce so vrednote, ki jih moramo ohranjati.«

Praznik žetve pripoveduje o žetvi, mlačvi, čiščenju žita in drugih opravilih, ki so bila v preteklosti del življenja naših prednikov, danes pa o njih vemo zelo malo. Da na ta del svoje kulture ne smemo pozabiti, menijo tudi dve družini Trček in družina Košir iz Logatca, ki so prireditev obiskali drugič in na njej zelo uživali. Kot nam je še zaupala Lucija Kavčič, bo naslednje leto dogajanje na Žirovskem Vrhu še pestrejše – za dvajseto obletnico se to tudi spodobi.