MEPI se ne konča, ko prejmeš zlato priznanje

Besedilo: Nastja Bojić
Kategorija: GG Plus / torek, 2. avgust 2016 / 10:29

Jaka Kregar iz Pševega pri Kranju je dvaindvajsetletni študent biologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in član Društva GAHA Slovenija – Društva prejemnikov zlatega priznanja MEPI.

Pševo – Jaka se je Mednarodnemu priznanju za mlade – MEPI pridružil leta 2010 na Gimnaziji Kranj. Danes je Zlatnik – prejemnik zlatega priznanja MEPI, mentor, voditelj odprav in vodja bazena trenerjev, ki izvajajo usposabljanja za prihodnje mentorje in voditelje odprav. Pred nedavnim je za svoje delo prejel tudi priznanje za posebne dosežke pri izvajanju programa MEPI.

Kaj sploh je MEPI?

MEPI je program za mlade od 14. do 25. leta starosti, ki jim omogoča, da so v prostem času celostno aktivni, da se na področju prostovoljstva, veščin, rekreativnega športa in pustolovskih odprav celostno razvijajo. Prva tri področja so individualna, pustolovska odprava pa je projektno delo v skupini, proces načrtovanja neodvisne in samozadostne odprave v naravi. Na zlati stopnji mora udeleženec opraviti še projekt Neznani prijatelj, pri katerem pet dni biva v neznanem okolju z neznanimi ljudmi, ki imajo neki skupni namen. Vse to se vpisuje v indeks dosežkov, ki služi beleženju neformalno pridobljenega znanja.

Vrnitev želje po odkrivanju in raziskovanju

Izvajalci programa si želijo, da bi se mladim vrnila želja po odkrivanju in raziskovanju, ki v ospredje najizraziteje stopa pri odpravah: »V skupini od štirih do sedmih ljudi greš v naravo hodit s težkim nahrbtnikom, z vso hrano za s sabo … Tako se (na)učiš skupinskega dela, odgovornosti, načrtovanja stvari, kajti tam ničesar ne smeš prepustiti naključju, ter vzpostaviš zdrav odnos do narave,« pojasni Jaka, ki mora kot voditelj odprave že v procesu priprav zagotoviti, da bodo udeleženci na odpravo odšli zares pripravljeni. Izuriti jih mora v t. i. trdih veščinah – kuhanju in spanju v naravi, prvi pomoči, orientaciji … in t. i. mehkih veščinah, ki zajemajo skupinsko delo, komunikacijo, sestavljanje strategij, reševanje konfliktov … Te veščine so uporabne tudi izven odprav, v vsakdanjem življenju, saj gre za izkustveno učenje. Ko svojim varovancem zaupa, da se bodo znašli, jih pošlje na kvalifikacijsko odpravo, kjer dobijo zunanjega ocenjevalca, ki presodi, ali so udeleženci zadostili vsem standardom MEPI. Po vsaki odpravi je potrebna temeljita refleksija, ki omogoča napredek.

Jakov pogled na MEPI

Kot vsi programi se tudi MEPI sooča s pomanjkljivostmi. Ker je program precej vezan na šolski sistem, je sicer zelo dostopen učencem in dijakom, a zajema zelo malo študentov, težje pa je tudi vključevanje ranljivih skupin mladih. Počasi se razvija koncept MEPI-točk: izbranim organizacijam se podeli licenca, področni inštruktorji pa so resnično usposobljeni za izvajanje programa. Prva MEPI-točka je bila škofjeloška glasbena šola, a je koncept še zelo v povojih, saj vse zahteva svoj čas. Premiki v pozitivno smer se dogajajo tudi na področju finančne podpore, neformalna izobrazba pa je vse bolj cenjena: »Predvsem tuja in mlada podjetja zanima, kaj znaš, in ne, kdo si. Kljub temu pa je pričakovati, da se boš z indeksom MEPI uvrstil na prioritetno listo, utopija,« opozarja Jaka, ki meni, da je najbolje ostati na realnih tleh, analizirati stvari in glede na rezultate presoditi, kaj v življenju se obnese. Mladi biolog, ki ga čaka magistrski študij ekologije in biodiverzitete, si v prihodnosti še naprej želi delati z mladimi, ki so motivirani, želijo nekaj narediti iz sebe in imajo potencial: »MEPI se ne konča, ko dobiš zlato priznanje, saj Društvo GAHA še naprej omogoča udejstvovanje na vseh področjih. Odkar imam svoje skupine osnovnošolcev iz Železnikov, vidim, kaj lahko narediš iz njih, če res delaš z njimi. Energijo, ki je imajo preveč in ti gre na začetku na živce, lahko na pravi način usmeriš in na koncu dnevi odprave postanejo najlepši dnevi tedna.«