Vraževerje v deželi Kranjski

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (59)

Janez Bleiweis je 30. julija 1851 v Novicah poročal o sončnem mrku, istočasno pa je močno udaril po takrat zelo razširjenem vraževerju, ki je v porevolucijskih časih doseglo enega vrhuncev. Manifestiralo se je v izjemno dolgi vrsti najrazličnejših primerov – od prikazovanja Matere božje Brložnikovi Jerčiki s Pohorja do pojava tako imenovanih krvotočnic. Najbolj znana med zamaknjenkami, ki so izločale krvavi znoj, je bila 16-letna Alenčka z Gore nad Sodražico. Novice so se 24. septembra in 1. oktobra 1851 odločno uprle tej »malikovavski komediji«.

V deželi Kranjski so se kar vrstile najrazličnejše težave. Kolera je do 15. novembra 1855 na Primorskem pobrala 13.123, na Kranjskem pa 5.478 duš. Ob tem je zavladalo tudi splošno pomanjkanje. Ob lakoti in bolezni zaradi krompirjeve gnilobe, suše, toče ter zmrzali je bila mera polna. Zaupanje v Boga je sicer še vedno bilo živo, vendar je slovenski kmet svoji pregovorni pobožnosti pridajal tudi babjeverne vraže.

Ob sončnem mrku je Bleiweis v Novicah poročal o neobičajnem naravnem pojavu: »… ko je hud vihar na Gorenjski strani kozolce podiral, strehe odkrival, močne hraste razrušil in veliko škode napravil, so rekli, da je lintvern v tem hudim viharju letel čez te kraje, ki se bojo o pondeljk v potresu pogreznili, in zares – nevedni ljudje so bili v groznim strahu! Vse pa je mirno prešlo.« Ponovno pa je udaril po »starih babah in vražnih ljudeh«. Razbohotenemu praznoverju je pridala svoje še zvezda repatica, ki je strašila in plašila v letih 1853 in 1854.

»Sedem egiptovskih nadlog«, ki so v tistem času močno stiskale slovenskega človeka, je kot naročeno sovpadlo z nenavadno pogostnostjo (nad)naravnih pojavov. Nič čudnega torej, da se je preprosto ljudstvo do vratu pogreznilo v vsakovrstne vraže. Praznoverje se je širilo celo v okvirih cerkvenih organizacij. Novice so zato leta 1851 skrajno negativno poročale o dejavnosti razvpite »tercijalske bratovščine černih molitvenih bukev«.

Po vsem tem ni presenetljivo, da je ljubljanski časnik nekako na začetku katastrofalne »petletke« (23. julija 1850) med čudežne nadloge, ki so prišle v deželo, uvrstil poleg kolere še – narodni duh! Če se danes zaradi takratne nepresvetljenosti še prizanesljivo nasmihamo prednikom, se ob obsojanju dvigovanja narodne zavesti sprašujemo, zakaj se nekaj podobnega dogaja tudi sedaj? Kaj naj pomenijo strašljive spake ob »vseslovenskih« divjanjih po ulicah …?

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Šmartnem pri Cerkljah na Gorenjskem se je 25. 7. 1887 rodil pisatelj Jakob Bedének. Postal je tiskarski korektor in tudi sourednik Slovenca. Sodeloval je pri okupaciji Bosne.

V Radovljici se je 26. 7. 1898 rodil publicist, urednik in čebelar Vlado Rojec. Iz Srbije, kamor so ga deportirali Nemci, se je konec leta 1941 vrnil v tedanjo Ljubljansko pokrajino.

V Nasovčah se je 29. 7. 1835 rodil ljudski umetnik, mlinar in rezbar Lovrenc Erzar. Kot mlinar je delal v lesenem mlinu ob potoku Brnik med Nasovčami in Lahovčami. S preprostim lesenim orodjem je izrezoval podobe Boga, svetnikov, Marije, angelov, poleg tega pa še oltarčke in okrasne predmete. Veliko izdelkov (»bohkove kote«) je naredil za kmečke domove.