S tveganjem bo treba živeti

Terorizem je sodoben negativni fenomen, s katerim bomo primorani živeti, meni Andrej Šter z ministrstva za zunanje zadeve.

Ljubljana – Ob terorističnih napadih, ki v zadnjih tednih pretresajo svet in našo bližnjo okolico, smo se pogovarjali s Kranjčanom Andrejem Šterom, vodjo konzularne službe na zunanjem ministrstvu.

Verjetno imate najboljši vpogled v potovanja Slovencev po svetu. Smo odgovorni popotniki in znamo poskrbeti za svojo varnost v tujini?

»Slovenci potujemo po celem svetu in na vse mogoče načine. Smo entuziasti v individualnih podvigih, udeležujemo se potovanj v eksotične dežele, naše agencije pa ponujajo tudi raznovrstna skupinska potovanja. Mislim, da smo vse bolj odgovorni. Glede na spremenjeno sliko sveta in zmanjšano varnost v naši bližnji okolici nas tudi razmere silijo v vse večjo previdnost.«

Se ljudje zaradi vse večjih varnostnih tveganj pogosteje obračajo na konzularno službo ministrstva za zunanje zadeve kot pred leti?

»Zagotovo. Pomembna prelomnica v dojemanju potovanja je bil cunami na jugovzhodu Azije za božič leta 2004. Takrat so se ljudje na brutalen način soočili z dejstvom, da tudi najbolj luksuzne turistične destinacije lahko predstavljajo nevarnost. Tudi dogajanje na Bližnjem vzhodu in jugu Sredozemlja je dokaz, da se situacija glede varnosti v svetu spreminja. Nekatere države, ki so še nedavno tega veljale za varne, danes niso več takšne. Priča smo spremembam, ki po mojem mnenju niso kratkoročne ali ciklične. Mislim, da se bo treba navaditi živeti s tovrstnim tveganjem. Pred le nekaj dnevi se je izkazalo, da je lahko tudi relativno majhna vas na Bavarskem tarča terorističnega napada.

Kljub temu mislim, da se ne smemo odpovedovati potovanjem. Ta predstavljajo pomembno investicijo v lastno osebnost in nas vsestransko bogatijo. Če se odločimo, da ne bomo potovali, potem iz svojega življenja izključimo velik in pomemben del sveta.«

Kot ste že sami omenili, je terorizem udaril tudi v osrčju Evrope, v Franciji in Nemčiji. Se popotnik sploh lahko zavaruje pred tako neotipljivo grožnjo, kot je terorizem?

»Terorizem je prerasel iz oblike, ko je bil ciljno naravnan na določeno skupino. Tega sodobnega negativnega fenomena se ne bomo mogli znebiti in nas bo spremljal skozi življenje. Lahko pa vplivamo na to, da zmanjšamo možnosti, da bi sebe naredili za tarčo. Tudi na naši spletni strani imamo nabor informacij in napotkov, ki jih velja upoštevati. Predvsem odsvetujemo lahkomiselno potovanje ali izpostavljanje tveganju – kot na primer udeležbo na množičnih zborovanjih in manifestacijah. Seveda pa pred terorizmom nismo popolnoma varni niti na domačem dvorišču, če nekoliko poenostavim.«

S kakšnimi težavami se soočate, ko morate reševati slovenske državljane v tujini?

»Konzularna služba pomaga v najrazličnejših situacijah: če oseba izgubi dokumente, če ostane brez denarja, v primeru hospitalizacije, odvzema prostosti, ob naravnih nesrečah ali nemirih. Pri tem smo pogosto žalostni ujetniki zelo rigorozne zakonodaje s področja varovanja in tajnosti osebnih podatkov. Pogrešanega v tujini bi včasih lahko določili na meter natančno s trigonometrijskim sistemom, ki ga omogoča njegov mobilni aparat. Vendar tega ne smemo, ker za dostop do teh podatkov po zakonodaji potrebujemo soglasje pogrešanega, kar je seveda absurdno. Podobno ne smemo dostopati do podatkov letalskih družb, ki bi nam pomagale najti slovenskega državljana v tujini, ki potrebuje pomoč. V takih primerih se zanesemo na kontakte s svojci in znanci, pa na splet srečnih okoliščin, ki je Slovencem v tujini doslej največkrat stal ob strani.

Kljub temu smo blizu vzpostavitvi sistema, ki bo omogočal, da bi ob vstopu v tujino na mobilni telefon dobili sporočilo s kontaktnimi podatki pristojnega konzularnega predstavništva v tisti državi. Podobno bi v primeru terorističnega napada ali drugega izrednega dogodka v določeni državi imetnike mobilnih telefonov na tem področju slovenski operater takoj obvestil o situaciji. Takšno storitev veliko držav že uporablja. Pri obveščanju pa so nam že sedaj v veliko pomoč mediji, ki ažurno obveščajo o dogodkih in s tem opravljajo družbeno koristno delo.«

Kako sodelujete s turističnimi agencijami v primerih, ko je treba evakuirati držav­ljane?

»Zelo poredko se odločimo, da objavimo poziv, naj ljudje zapustijo določeno državo ali območje. To smo upravičeno storili v Jemnu, kjer je državljanska vojna napredovala do točke, ko ni bilo več mogoče posredovanje, pa v Libiji zaradi razpada države in v Nepalu, ki ga je prizadel potres. Nekoliko prenagljeno pa je pred leti vlada pozvala državljane, da se vrnejo iz Egipta ob tamkajšnjih nemirih. Turistične agencije so pokazale popolno razumevanje. Se pa je izkazalo, da vlada ni računala, da bo s takim pozivom prevzela stroške predčasne vrnitve. Poleg tega je pa bilo težko razložiti državljanom, da jih bomo prikrajšali za preostanek dopusta. Egipt je bil v tem pogledu pomembna lekcija, ki nas je naučila, da mora biti reakcija države v takšnih primerih razsodna. Panika nikakor ni na mestu, saj na tak način lahko ljudi zares izpostavimo nevarnosti.«

Približno polovica naših konzularnih predstavništev je znotraj Evropske unije, relativno malo pa jih je v drugih delih sveta. Kakšno težavo to predstavlja državljanom, ki potujejo v države, kjer ni slovenskega predstavništva?

»Slovenska diplomatsko-konzularna mreža je res zelo neuravnotežena. Nimamo predstavništev v Afriki (če odmislimo Kairo, ki pravzaprav ni Afrika) in zgolj dve v Latinski Ameriki. Velik del te težave se je razrešil z vstopom v Evropsko unijo. Od takrat naprej se v primeru težav v teh državah slovenski državljani lahko obrnejo na katerokoli predstavništvo države članice Evropske unije, ki mora za naše državljane poskrbeti kot za svoje. Denimo, ko je bil Tomo Križnar pred meseci v zaporu v Južnem Sudanu, ga je obiskoval nemški diplomat. Druga oblika premoščanja neprisotnosti pa so častni konzuli, ki tudi lahko pomagajo Slovencem po svetu. Gre za osebo javnega zaupanja, ki v svojem času in na svoje stroške deluje v interesu Slovenije in njenih državljanov.«

Je potovanje v Turčijo, kjer po navadi dopustuje precej Slovencev, tudi po državnem udaru še varno in priporočljivo?

»Vsak dan preverjamo situacijo v Turčiji in prilagajamo obvestila na naši spletni strani. Stališče ministrstva je, da oddih v turističnem območju Turčije na Sredozemski obali ni povezan s tveganjem. Odsvetujemo pa nenujna potovanja drugam, na primer na nemirni jugovzhod države, pa tudi v Carigrad ali Ankaro.«

Kaj priporočate Slovencem, ki se odpravljajo na tuje?

»Treba je skleniti ustrezno zavarovanje, preveriti veljavnost dokumentov, se seznaniti s situacijo v ciljni državi ter včasih tudi prilagoditi potovanje, če se razmere na ciljni destinaciji ne razvijajo ugodno. Sicer pa: potujmo pogumno, a ne zaletavo, ter previdno, a ne bojazljivo!«