Poleti je za dijake in študente največ dela na področju strežbe. / Foto: Tina Dokl

Za študente tudi poleti vse manj dela

Na Gorenjskem je poleti največ ponudb za delo, med katerimi lahko izbirajo dijaki in študenti, na področju strežbe v barih, kampih in drugih gostinskih obratih.

Kranj – Čas poletnih počit­nic dijaki in študenti pogosto izkoristijo tudi za oprav­ljanje priložnostnih del, s katerimi zaslužijo kakšen evro. A ponudba del, opažajo v e-Študentskem servisu, ki ima svoje poslovalnice tudi po vsej Gorenjski, je iz leta v leto manjša. Od začetka recesije se je zmanjšala za več kot polovico, je pojasnila kadrovnica v e-Študentskem servisu Katarina Bremec Slanič. Povprečna urna postavka ta čas znaša 4,5 evra na uro, pri čemer so najvišje urne postavke v osrednjeslovenski regiji. »Na Gorenjskem so sicer malenkost nižje, vendar ne veliko,« je še razložila Katarina Bremec Slanič.

Za Gorenjsko so imeli minuli teden 33 ponudb za različna dela, od dela v kuhinji ali recepciji kampa do administrativnih del in grafičnega oblikovanja. Na voljo je bilo tudi 35 ponudb za delo v strežbi v barih, kampih in drugih gostinskih obratih. »Za gorenjsko regijo v povprečju prejmemo od 60 do 95 prostih del na mesec. Junija smo prejeli 84 prostih del, podobno pričakujemo julija,« je razložila Katarina Bremec Slanič. Ponudba del za študente se v poletnih mesecih ne poveča bistveno, razen v turističnih središčih, saj podjetja v času let­nih dopustov vse pogosteje izkoristijo notranje rezerve. Poveča pa se povpraševanje, zato dela oddajo hitreje kot med letom, je poudarila Katarina Bremec Slanič. »Tako se oddajo tudi dela, ki so med mladimi manj priljubljena, kot recimo delo v gostinstvu oziroma strežbi, delo v težjih razmerah in dela, kjer je plačilo odvisno od prodaje ali uspešnosti.« Dekleta, pravi, najbolj zanimajo administrativna dela, promocije, prodaja in delo hostese, pa tudi lažja dela, kot so pakiranje, deklariranje in lepljenje. Fantje največ povprašujejo po dobro plačanih kratkotrajnih delih, kot je na primer pomoč pri selitvah, delo z računalnikom in delo v proizvodnji. Študente višjih let­nikov in absolvente pa bolj zanimajo dela, ki so povezana s smerjo študija oziroma s področjem dela, na katerem se želijo zaposliti. Študentsko delo namreč še vedno ostaja tudi priložnost za nabiranje praktičnih izkušenj. »Mladi prek študentskega dela navežejo stike z delodajalcem, spoznajo zahteve in zakonitosti posameznih delovnih mest tudi v praksi, nadgradijo svoje teoretično znanje, pridobijo delovne navade, se naučijo prevzemanja odgovornosti ter pridobijo in razvijajo svoje kompetence.«

Po podatkih e-Študentskega servisa so najbolje plačana kratkotrajna fizična dela, kjer urne postavke znašajo tudi od sedem evrov dalje. Dobro so plačana tudi visoko strokovna dela, kjer delodajalci zahtevajo tako teoretično znanje kot tudi ustrezne delovne izkušnje in jih praviloma lahko oprav­ljajo samo študenti višjih letnikov. »Pogosto pa so študenti plačani po projektih, ne po urah. Kar dvajset odstotkov vseh del je plačanih po učinku. Za ta dela je značilno, da lahko uspešen študent zasluži občut­no več.« Najslabše plačana pa so enostavna pomožna dela v proizvodnji, kot je na primer pakiranje. Ponudba del v poletnih mesecih, ocenjujejo v e-Študentskem servisu, bo letos za tretjino manjša kot v preteklih letih. K temu je dodatno prispeval tudi zakon o uravnoteženju javnih financ, ki je prinesel dvig koncesijske dajatve, ki se obračuna od plačila na napotnico, in omejitve pri zaposlovanju študentov v javni upravi.

Katarina Bremec Slanič je obenem opozorila tudi na povečevanje plačilne nediscipline. Njihovi člani, je dodala, tega sicer ne zaznajo v tako veliki meri, saj jim 90 odstotkov vseh nakazil založijo in potem sami od delodajalcev terjajo zaslužek dijakov in študentov. Seznam neplačnikov študentskega dela lahko dijaki in študenti najdejo na spletni strani www.neplacniki.info, kjer objavijo seznam podjetij, ki s plačilom študentskega dela zamujajo več kot 60 dni. Mladim zato svetujejo, da se že pred začetkom dela z delodajalcem zelo natančno dogovorijo o vseh pogojih dela, to je urni postavki, trajanju dela, zahtevah in dodatnih pogojih, internih pravilih v podjetju in roku, v katerem lahko pričakujejo plačilo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 30. maj 2017 / 08:19

KZS vztraja pri dodatni kotizaciji

Kranjsko okrožno sodišče je začelo obravnavati tožbo Košarkarske zveze Slovenije (KZS), ki od Občine Jesenice zahteva plačilo dodatnih 200 tisoč evrov kotizacije za evropsko prvenstvo v košarki leta 2...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 29. marec 2016 / 00:40

Slovenska platforma z islandsko podporo

Matej Rauh iz Lesc je zasnoval prvo slovensko platformo za nagradno množično financiranje Adrifund.

Kronika / torek, 29. marec 2016 / 00:39

Odredili obvezno zdravljenje

Uršula Lonka Prešeren, ki je oktobra lani v neprištevnosti ubila Ino Pličanič, mora na obvezno psihiatrično zdravljenje.

Gospodarstvo / torek, 29. marec 2016 / 00:38

Otroke spodbujali k podjetnosti

Na Osnovni šoli Predoslje so končali prvi podjetniški krožek, ki naj bi v prihodnosti potekal po vseh kranjskih osnovnih šolah. Učence so spodbujali, naj bodo nadvse podjetni.

Gospodarstvo / torek, 29. marec 2016 / 00:28

Domače ni vedno ekološko

V Združenju za ekološko kmetovanje Gorenjske ugotavljajo, da povpraševanje po ekološko pridelani hrani narašča in da domače ni vedno tudi ekološko. V prihodnje želijo urediti trženje ekološko zrejenih...

Razvedrilo / torek, 29. marec 2016 / 00:26

Fevžerjevi slovenski olimpijski heroji

Prejšnji ponedeljek so v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču gostili znanega slovenskega fotografa Aleša Fevžerja. Beseda je tekla o njegovem delu, športni fotografiji in pa o njegovi knjigi Slove...