
Pravica do vode v ustavo
Na torkovi seji državnega zbora so poslanci z dvotretjinsko večino izglasovali sklep o pričetku vpisa pravice do vode v ustavo. Brane Golubovič iz civilne iniciative, ki je pred časom zbrala 56 tisoč podpisov za spremembo ustave, pravi, da je to pomemben korak in precej več kot le simbolno dejanje.
Z dvotretjinsko večino, ki jo je na torkovi seji izglasovalo 65 poslancev, proti ni bil nihče, je državni zbor dal zeleno luč za začetek postopka za zapis pravice do varne pitne vode v ustavo. Do dejanske spremembe bo prišlo predvidoma jeseni. S tem bo Slovenija postala ena izmed redkih držav, ki imajo pravico do pitne vode zapisano v temeljnem državnem aktu.
Ljubljana – Za vpis pravice do varne pitne vode v ustavo si prizadeva Kamničan Brane Golubovič iz civilne iniciative Za Slovenijo in svobodo, ki je pred časom zbrala 56 tisoč podpisov v podporo predlogu. S sprejetjem sklepa o pričetku spreminjanja ustave je Slovenija korak bližje cilju, da postane ena izmed redkih držav, ki ima pravico do vode vpisano v temeljni ustavni akt. Do dokončne spremembe ustave naj bi prišlo jeseni.
»Vsi se zavedamo, da je mogoče katerokoli zakonodajo, tudi trenutno, ki ureja področje pitne vode in vodnih virov, spremeniti dokaj enostavno in hitro,« pravi Golubovič in dodaja, da zato sprememba ustave ne pomeni zgolj simbolnega dejanja. »Slovenska zakonodaja je podrejena direktivam Evropske unije in mednarodnim pogodbam, ki so nad zakoni, medtem ko je Ustava RS edini dokument, ki se temu ne podreja.«
S spremembo državni zbor ustavni komisiji predlaga, da se pri spremembi ustave smiselno upošteva, da ima vsak pravico do varne pitne vode, da so naravni viri naravno vodno javno dobro v upravljanju države, da služijo oskrbi prebivalstva in niso tržno blago, ter da se vodooskrba prebivalstva zagotavlja preko javnih služb. S spremembo ustave podeljevanje koncesij zasebnim domačim in tujim družbam tako ne bo več mogoče, prav tako ne ustvarjanje dobička z vodooskrbo.
»V poletnih mesecih bo treba odpraviti še zadnje dileme glede predloga spremembe ustave, kot na primer kaj z že podeljenimi koncesijami za vodooskrbo prebivalstva, ter odgovoriti na nekatera še odprta vprašanja. Pomembno je, da se aktivnosti usklajevanja med politiko in stroko (pravno in vodarsko) ter civilno družbo nadaljujejo, saj bomo le tako prišli do učinkovitega predloga, ki bo sprejet jeseni,« dodaja Golubovič, ki se zaveda, da ustava ni vsemogočna in da je za največje varstvo naših voda pomembno doseči zavedanje vsakega izmed nas, kako pomembna je voda in naš odnos do nje.
Voda je redka dobrina
Prav zavedanje, da je voda redka dobrina, je po mnenju predstavnikov civilne iniciative za vpis pravice do vode v ustavo ključno, da s tem edinstvenim naravnim virom tudi bolj odgovorno ravnamo. Zavedanje povprečnega državljana o pomenu vode za življenje, pa še vedno ni zadostno, saj, kot dodaja Golubovič, z vodo še vedno ravnamo preveč potratno in neodgovorno. »Voda nam daje življenje, brez nje je zgodbe konec. Kot je rekla Lučka Kajfež Bogataj, bi se naš planet lahko imenoval tudi planet Voda in ne Zemlja,« razmišlja sogovornik.
»Le tri odstotke vseh vodnih zalog predstavlja sladka voda. Od tega je dva odstotka teh zalog v ledu, le odstotek pa je pitne vode. Zaradi klimatskih sprememb, rasti prebivalstva, urbanizacije, industrializacije in kmetijstva je vode vedno manj. Redke dobrine pa so zanimive za zasebni kapital. Slovenija je država z izjemno bogatimi vodnimi viri, zato je še pomembneje, da jih zaščitimo. Voda je največji nacionalni interes Slovenije,« zaključuje Brane Golubovič.