Izgubljeno bogastvo gorenjskih gozdov
Gorenjska se sooča s spoznanjem, da je njeno preživetje odvisno od ohranitve naravnega okolja in da okolje še nikoli do sedaj ni bilo tako zelo ogroženo. Če se ozremo okrog sebe, vidimo, da nas obkroža bogastvo gozdov, kar daje gorenjski pokrajini poseben čar. O pomembnosti gozdov za prebivalce in žagah ter uporabi lesa na Kranjskem je pisal že J. V. Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. Vendar je sodobna družba krenila povsem v drugo smer. Tehnološki razvoj in napredek moderne družbe sta dosegla kritično mejo, ko obnavljanje in reparacija gozda nista več zadostna.
Trenutne zakonodajne spremembe vlade se kažejo v omogočanju visokih zaslužkov posameznikov, načeloma ne oziraje na okolje, še manj pa na tiste, ki delajo v gozdu, žagah ter celotni verigi, ki omogoča preživetje ljudi na ravni lokalnih skupnosti. Zaradi netransparentnih sprememb lahko prihaja do zlorab na področju sekanja gozda, transporta in predelave lesnih izdelkov. Temu sedaj lahko dodamo še zlorabo priprave zakonodaje, ki se nadaljuje v fazi prodajanja in kupovanja nasekanega lesa in lesnih izdelkov. Gozdovi so odmaknjeni od središč moči, nadzor je majhen, plače so nizke, kar vse skupaj ustvarja idealne možnosti za korupcijska tveganja. Glavno gonilo so majhna tveganja in visoki dobički, povezano z globalno lesno industrijo, ki velikokrat ni trajnostno in gospodarno naravnana. Nerazumljivo je dejstvo, da se v Avstrijo izvaža hlodovina, nato pa Slovenci nazaj kupujemo delno obdelan lasten les.
Z novo sprejetim Zakonom o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS je vlada ustanovila gospodarsko družbo Slovenski državni gozdovi, ki nima imenovanega nadzornega sveta in nima pokritega področja trženja, niso objavljena pravila in merila prodaje gozdnih lesnih sortimentov ter pogoji in cene za oddajanje gozdov v najem. Prav tako ni vpeljan sistem elektronskega sledenja vsakemu kosu lesa, na kar nas opozarjajo tudi Evropske institucije. Vse navedeno omogoča zlorabe. Obratno je v Avstriji, ki je vzpostavila sistem, ki je evropsko primerljiv in preizkušen, upošteva pa tako ekonomske kakor tudi socialne in ekološke standarde.
Samo z motivacijskimi shodi in komuniciranjem z javnostmi se ne da voditi politika države, če se govori eno, dela pa drugo, predvsem s politiko kadrovanja SDH, DUTB, NLB in ustanavljanjem gospodarskih družb, kot je družba Slovenski državni gozdovi, preko katerih se kaže vpliv lobijev. Zato podatki, po katerih merimo razvoj Slovenije na področju inovativnosti in konkurenčnosti, še zdaleč niso tako spodbudni, kot le golo sklicevanje na gospodarsko rast. Po globalnem indeksu inovativnosti je Slovenija v letu 2015 zasedla 28. mesto, pri čemer je v segmentu Raziskovalno sodelovanje med univerzami in gospodarstvom uvrščena na 43. mesto. Po globalnem indeksu konkurenčnosti pa je Slovenija v letih 2015–2016 zasedla komaj 59. mesto in je v segmentu Tuje neposredne investicije in prenos tehnologij uvrščena na skromno 93. mesto.
Zaradi vsega navedenega so se obstoječe kapacitete gozdno-lesne verige znašle v negotovi situaciji, zato so nekatera podjetja že sprožila postopke prostovoljne likvidacije. Posledično so ogrožena številna delovna mesta na lokalnem nivoju, zaznane so migracije kadra v tujino. Zato se lahko vprašamo: ali nekdo ne zna ali noče omejiti vpliva interesnih skupin na področju konkurenčnosti in inovativnosti lesne verige?