Promet smo ljudje

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Tržič / ponedeljek, 18. julij 2016 / 18:13

Javne tribune o tem, kakšnih trajnostnih rešitev v prometu si želijo v tržiški občini, se je udeležilo okoli dvajset občanov in druga zainteresirana javnost. Želijo si urejenih pločnikov, prilagojenih invalidnim osebam, kolesarske steze, več urejenih sprehajalnih poti, še strožje omejitve hitrosti ...

Tržič – V dvorani Paviljona NOB v Tržiču je pred kratkim potekala javna tribuna na temo projekta celostne prometne strategije (CPS) Občine Tržič. Kot je poudaril Urban Jeriha, predstavnik izvajalca projekta Konzorcij CPS, gre za dokument, ki po vzoru sodobnih evropskih mest ne prinaša le razmisleka o bolje izkoriščeni prometni infrastrukturi, ampak predvsem išče načine, kako doseči večjo kakovost bivanja, zadovoljstvo ljudi in bolj zdravo okolje. V prvem razpisu s spodbudo Evropske unije, ki za to namenja dobrih 40 tisoč evrov, se je k sodelovanju javilo 35 slovenskih občin, med njimi Občina Tržič. Do konca aprila 2017, ko bo projekt zaključen, poteka več aktivnosti, ena teh je bila javna tribuna.

Kar nekaj občanov je zadovoljnih s številom pločnikov, a prav toliko si jih želi še več pločnikov, so pokazale analize. Le približno odstotek prebivalstva se na delo vozi s kolesom, za več kolesarjenja bo treba zagotovitvi kolesarsko infrastrukturo, ki je ni, in kolesarji si morajo deliti vozne površine, so opozorili praktično vsi govorci. Javni potniški promet je v občini vezan na avtobus, nekaj povezav je dobrih, podstandardne povezave ugotavljajo za Senično, Lom pod Storžičem, Podljubelj in nekaterih vaseh pod Dobrčo. Tržič ima sicer na tisoč prebivalcev več kot petsto avtov, kar je precej, ugotavljajo sodelavci Konzorcija CPS, in morda je čas za razmislek, da se ta trend spremeni. V občini je 459 javnih parkirišč, več bi jih lahko bilo za invalidne osebe in motoriste, dodatna tudi v stanovanjskem naselju Bistrica pri Tržiču.

V prometu tudi osebe z demenco

Občan Marjan Herak je opozoril, da so na Trgu svobode v mestu avti parkirani levo in desno in s tem zmanjšujejo preglednost pešcem, predlagal je, da se parkiranje uredi le po eni strani kot možnost začasnega parkiranja. Direktorica Doma Petra Uzarja Tržič Anamarija Kejžar je opozorila, da stanovalci nimajo možnosti prevoza s taksijem do zdravstvenega doma oziroma se taksi pripelje iz Kranja, kar je za stanovalce predrago, in upa, da jim bodo na voljo t. i. prostoferi ali podobne oblike, s katerimi bi stanovalcem omogočili te krajše prevoze. Pločniki bi bili lahko bolj prilagojeni invalidnim osebam in nasploh starejšim, opozorila je tudi na osebe z demenco, ki jih bo z leti še več in tudi o njihovi varnosti v prometu je treba razmišljati pri strategiji.

Obvoznica stoji

Da so v Tržiču pločniki preozki in prehodi za pešce preslabo označeni, je izpostavil Klemen Belhar, tudi občinski svetnik. Treba je obuditi gradnjo obvoznice okrog 'placa', je še dodal, Andrej Cvar iz CPS pa pojasnil, da je obvoznica projektirana, le izvedena ni bila. K temu se je oglasila Jasna Kavčič, vodja občinskega Urada za okolje in prostor, in povedala, da je bilo zemljišče za potrebe obvoznice s priključkom na ljubeljsko cesto vrnjeno z denacionalizacijskim postopkom, dedovanje še ni izpeljano in zaradi tega projekt stoji.

Predsednik Krajevne skupnosti Sebenje in občinski svetnik Marko Poljanc je predlagal omejitev hitrosti vožnje po vaseh na trideset kilometrov na uro in dodal še en problem: žive meje. Pobud in pripomb je bilo še nekaj, župan Borut Sajovic je omenil nekaj projektov v občini, ki so bili v preteklosti že narejeni v skladu s trajnostnim načrtovanjem prometa.