Krivi smo mi …

Besedilo: Miroslav Cvjetičanin
Kategorija: Rekreacija / petek, 15. julij 2016 / 13:16

Mogoče najprej za tiste, ki prizora niste videli. Ob cesti je bilo več gledalcev kot pa peska, na cesti pa peščica kolesarjev, ki so se borili za etapno zmago slovitega Tour de Franca. Nekaj sto metrov pred ciljem je bila gneča tako nepopisna, da tekmovalci niso mogli kolesariti. Najprej se je zagozdil spremljevalni motorist, ki skrbi za varnost kolesarjev. Ker se je nepričakovano ustavil, se je vanj zaletela trojica kolesarjev, ki imajo velike apetite za končno zmago Toura. Dva sta se pobrala, tretji tudi, vendar je ugotovil, da ima polomljeno kolo, ker ga je povozil drugi motorist, tisti, ki je vozil za trojico. Nekaj časa je kolesar tekel ob polomljenem kolesu, potem pa ga je nepričakovano naslonil na neki motor, ki je stal ob cesti, in nadaljeval s tekom … s tekom brez kolesa … Nekaj časa je še tekel, potem pa se je ustavil in počakal na rezervno kolo … Nikoli še nismo videli teči kolesarja brez kolesa na kolesarski dirki. Kaj šele, da bi videli teči kolesarja v rumeni majici, in to na slovitem Touru … Razlogov za kaos je več, vendar so gledalci največji krivci.

Že skozi celo Tourovo zgodovino so navijači tisti, ki mu dajo poseben čar, dirka vsako leto več gledalcev prilepi na kavč pred televizorji, navijači so tisti, ki so Tour naredili za največjo kolesarsko dirko na svetu, navijači so tisti, ki pridejo z vseh koncev sveta ob cesto, po kateri se bodo v sekundi, dveh mimo pripeljali njihovi heroji. Pridejo že dneve in noči prej, tudi več kot en teden, potem čakajo in čakajo in se veselijo trenutka, ko bo mimo švignila skupina pisanih majic na kolesih. Včasih tudi ne švignejo, prej se priplazijo mimo, ker so klanci tako strmi in počasni …

Navijači?

Da, navijači …

Pravi navijači niso bili nikoli problem. Problem so »navijači«, torej tisti, ki pridejo mahat mamici, ki sedi pred televizijo, tisti, ki pridejo pokazat svoj izum od kostuma – zadnja leta so najbolj popularne Boratove kopalke … Tisti, ki ne znajo našteti kolesarjev, ki so se na dirki uvrstili od prvega do desetega mesta, vedo pa, da je cel žur biti med toliko ljudmi na nekem klancu. Vedno si skušam predstavljati, kako je tistemu navijaču, ki prepotuje na tisoče kilometrov, čaka dneve in noči, da vidi dirko ... In potem gleda nekoga v Spidermanovemu kostumu ali celo golega z injekcijo v zadnjici ali klovna ali Batmana ali človeka, oblečenega v psa, medveda ali jelena ali … Verjetno mu gre najprej na smeh in si z zanimanjem ogleduje preoblečene norce, potem pa kmalu ugotovi, da so ti preoblečeni norci prišli tja ob cesto samo zaradi sebe in mamice pred televizorjem, in ne zaradi rumene majice ali dirke. Kmalu ugotovi, da to sicer niso huligani, so pa samovšečni norci, ki zelo radi zbujajo pozornost, ki hočejo biti zanimivejši od dirke same. Tu se hitro ujamejo tudi normalni navijači, taki, ki za dirko dajo ves svoj dopust, veliko denarja, ki tvegajo življenja svojih najbližjih v parkiranih avtodomih nekje, kjer še gamsi previdno stojijo, in se spozabijo in s sabo vzamejo slovensko zastavo in z njo veselo mahajo, da se je vidi čim dlje. Zakaj slovensko zastavo, ko pa na dirki ni slovenske reprezentance, so samo profesionalni klubi, v katerih vozijo sicer tudi Slovenci, vendar ne zastopajo Slovenije, temveč barve svojega kluba? Zato, da se vidi, da je Slovenec šel na dirko, da je Slovenec tudi na takem osamelcu, kot je Gora vetrov sredi Provanse. Pravi navijač ne more navijati za vse Slovence, ki vozijo za različne profesionalne klube … Ali pač? Zakaj Slovenci ne mahajo s slovenskimi zastavami, ko igra Atletico Madrid z Barcelono?

Ampak to je že druga tema …

Ali pa tudi ne. Ker če bi na dirko hodili pravi navijači in ne t. i. spektakel fani, bi se ne zgodilo, kar se je zgodilo v 12. etapi letošnjega Toura. Takih »fanov« je vsako leto več in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo kaj takega zgodilo. Zaradi prevelike gneče med gledalci je dirka obstala, prvič v vsej svoji zgodovini, prvič, da je nekontrolirana množica gledalcev hote ali nehote onemogočila njen normalen potek.

Kaj lahko stori organizator? Vse potrebno za varnost dirke in kolesarjev. To je vedno storil in bo tudi v prihodnje. Največ pa lahko storijo gledalci sami. Samo malce razuma je potrebnega. Razuma? Ta bo pa težka. Saj v teh časih …

Krivi smo mi, ki gledamo dirko. Malo manj tisti na kavčih, malce bolj tisti za cesto. Niso krivi organizatorji, da človek z golo zadnjico teče in se dere, kot da bi mu kolesar, ki dirka, ukradel hlače. Krivi so vsi tisti, ki so na dirko prišli zaradi spektakla in ne dirke same …

In tako pride, da govoriš v prvi osebi množine, čeprav si bil na kavču tisoč kilometrov stran od Borata, Spidermana, človeka jelena …

Če bi bil tam …

Bi se vprašal, zakaj so mi norci vzeli moj šport?

Da, to bi se vprašal.

Zakaj pameten nikoli ne zmaga?

Najbrž zato, ker ni pohlepen, samovšečen, egoističen in …