
Novi ustavni sodnik tudi Marko Šorli
Sedemdesetletni Kranjčan Marko Šorli, dosedanji vodja kazenskega oddelka na vrhovnem sodišču, bo na ustavnem sodišču redno videval tudi svojo hčer Tjašo, namestnico generalnega sekretarja sodišča.
Kranj – Državni zbor je v torek na tajnem glasovanju za nova ustavna sodnika potrdil Špelco Mežnar in Marka Šorlija. Štiridesetletna raziskovalka, profesorica in odvetniška kandidatka bo kot najmlajša ustavna sodnica doslej na ustavnem sodišču 31. oktobra nadomestila Miroslava Mozetiča, sedemdesetletni Kranjčan, zadnjih dvajset let vodja kazenskega oddelka na vrhovnem sodišču, pa 20. novembra Marto Klampfer. Medtem ko glede Mežnarjeve poslanke in poslanci niso imeli večjih pomislekov, pa je bila potrditev za ustavnega sodnika precej bolj negotova pri Šorliju, ki ga je nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic označil za strokovno neprimernega za tako pomembno funkcijo, nekdanji predsednik ustavnega in vrhovnega sodišča Franc Testen pa že pred časom predvsem kot osebnostno neprimernega. Šorli, ki je na javni predstavitvi v predsedniški palači izjavil, da bi bil slab znak, če si človek v 40 letih poklicnega življenja ne bi ustvaril nobenega nasprotnika, je nazadnje prejel še vedno zadosti glasov (60).
Kdo je Marko Šorli? Pogled na njegovo poklicno pot pokaže, da je kazenskemu pravu posvetil vso svojo kariero. Po diplomi na ljubljanski pravni fakulteti leta 1974 in pravosodnem izpitu leta 1977 je bil kazenski sodnik najprej na okrožnem sodišču v Kranju. Že leta 1981 je postal višji sodnik v Ljubljani, leta 1996 pa je odšel na vrhovno sodišče, kjer je bil v letih 1999 in 2000 vodja oddelka za mednarodno sodelovanje v sodstvu.
Naslednje desetletje je deloval kot podpredsednik sodišča, od marca 2000 pa vodi kazenski oddelek na tem sodišču. Deloval je tudi v Sodnem svetu in bil dve leti njegov predsednik. Leta 2010 je neuspešno kandidiral za predsednika vrhovnega sodišča, potem ko je Sodni svet njegovo kandidaturo podprl, a so mu potem podporo odtegnili vrhovni sodniki na občni seji in nazadnje še državni poslanke in poslanci. Predsednik vrhovnega sodišča je kasneje postal Branko Masleša.
Šorli je v 40 letih sodne kariere objavil tudi številne strokovne članke ter predaval na konferencah in seminarjih doma in v tujini. Skoraj dve desetletji je član izpitne komisije za državne pravniške izpite, sodeloval je tudi v delovnih skupinah za pripravo kazenske zakonodaje. Na ustavnem sodišču bo imel Marko Šorli prav posebno sodelavko – hčer Tjašo, ki je namestnica generalnega sekretarja. Njegova žena Katarina Bradaška je sicer odvetnica v Kranju, pravnik pa je tudi sin Luka.
Na javni predstavitvi kandidature v predsedniški palači je poudaril, da si bo kot ustavni sodnik prizadeval za boljšo pravno državo in varstvo človekovih pravic. Glede nasprotovanj njegovi kandidaturi pa je dejal, da jih večina izvira iz različnih pogledov na vodenje in upravljanje sodstva. Nekateri ga štejejo za simpatizerja SDS, sam odgovarja, da ne ve, zakaj. »Lahko samo ugibam, da zaradi stališča, ko je bila na vrhovnem sodišču Patria, kjer sem se zavzemal za to, da bi se odložilo prestajanje zaporne kazni, kjer je šlo izključno za zakonitost in ustavnost in pri čemer so me podprli tudi številni kolegi. Če se bo jutri v podobni situaciji znašel nekdo iz kakšne druge politične stranke in opredelitve, bom storil vse, da bo postopek pošten, zakonit in v skladu z ustavo,« je povedal.