Zgodba, ki živi in opozarja

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / petek, 15. julij 2016 / 17:00

V Galeriji Atrij Občine Tržič je na ogled razstava fotografa Luke Dakskoblerja z naslovom Srebrenica, 11. julij. Fotoreportaža, posneta leta 2010 ob obeležitvi petnajste obletnice pokola, ni le večni dokument časa, žal je tudi vedno znova in vse bolj aktualna.

Tržič – V Tržiškem muzeju so poletni razstavni termin v Galeriji Atrij Občine Tržič namenili zanimivi in zelo aktualni razstavi z naslovom Srebrenica, 11. julij fotoreporterja Luke Dakskoblerja. »V razstavnem programu Galerije Atrij Občine Tržič se skozi leto zvrstijo  številne likovne, fotografske, zgodovinske in druge razstave in z vsako izmed njih si prizadevamo biti vitalni del mesta, hkrati pa prek vizualne oziroma likovne govorice nagovoriti čim širši krog ljudi in obiskovalcev. Tudi s temami, ki se dotikajo bolj socialno in družbeno kritične problematike, kamor sodi tudi tokratna razstava,« je v uvodu k razstavi povedala kustosinja Tržiškega muzeja Janita Košir in dodala, da z razstavo obeležujejo tudi spoštljiv spomin in opomin hkrati na tragični dogodek v Srebrnici.

Tako kot vsako leto so tudi letos v Srebrenici obeležili obletnico pokola, ki se je zgodil po padcu mesta v srbske roke, ko je bilo 11. julija 1995 med vojno v Bosni in Hercegovini ubitih približno osem tisoč bosanskih muslimanov. To je bil največji množični poboj v Evropi po drugi svetovni vojni. Fotografije Luke Dakskoblerja so nastale ob 15. obletnici pokola leta 2010 med dvodnevnim žalovanjem in obredom pokopa 775 žrtev, kar ostaja največji množični pokop v moderni zgodovini Evrope.

Kakšen je bil pred leti fotografov motiv, da se je podal na ta dogodek v Srebrenico in na njem posnel serijo posnetkov, iz katere izbor je tokrat na ogled v atriju? »V Srebrenico sem šel iz dokaj romantičnega vzgiba, da bom s fotografijami dogodka pripomogel, da se nanj ne pozabi. Šel sem zato, da tudi sam skozi svoj pogled povem to žalostno zgodbo. Občutki tam so bili zelo močni,« je povedal Luka Dakskobler in strnil spomin na dva dni, ki jih je preživel na velikem grobišču v Potočarih. »Na dogodku je bilo ogromno fotografov, saj je medijska pozornost vsako leto na ta datum zelo velika, ampak ljudje, svojci ubitih se na to ne ozirajo, saj želijo to žalostno zgodbo čim večkrat pokazati, čim več govoriti o njej in s tem opozarjati nanjo.« Kot fotograf je bil tudi zato vseskozi spoštljiv do žalujočih: »Večino časa ne fotografiraš, ko pa vidiš motiv, ki bi ga rad prenesel tudi drugim, počasi in obzirno dvigneš fotoaparat, narediš posnetek, aparat odložiš in mirno stojiš naprej. Govorim o dogodku, ki se ga je leta 2010 udeležilo več kot šestdeset tisoč ljudi, o zadnjem dejanju, ko je množica rok ponesla krste do grobov.«

Presunljiva je že prva fotografija, na kateri ženski gledata na spisek ljudi, katerih posmrtni ostanki bodo tokrat pokopani, in o tem po mobilnem telefonu sporočata svojcem, močan vtis na gledalca naredijo vrste z zelenimi zastavami pokritih krst, ki jih je Luka posnel v polmraku, kar še bolj vzbuja zlovešč občutek smrti, a hkrati tudi življenja, ko ob njih vidimo žalujoč ženske. Z njimi spomin na umrle živi naprej. Dakskobler je prepričljiv tudi v različnih zornih kotih, ki jih uporablja v predstavljanju osnovnega motiva, ko na primer prenašanje krste fotografija 'od spodaj'. Grozljive so fotografije številk na krstah, in še bolj, ko te dobijo imena in se na pomniku pojavljajo dolgi spiski pokopanih, ko en priimek nosi več kot sto umrlih. V času razstave bo na ogled tudi multimedija, kjer so na voljo kratki filmski izseki in številne druge fotografije, ki jih tokrat ni na razstavi. Tokrat je na ogled izbor dvajsetih fotografij.

Se mu je zatresla roka pri takih posnetkih, koliko se je njega zgodba osebno dotaknila? »Spominjam se, da je bilo zelo vroče, prostor v spominskem parku je bil nekako nasičen z žalostjo, vsi so žalovali, jokali. Seveda se te vse to zelo dotakne, ko z njimi hodiš med grobovi in ženske žalujejo za možmi, očeti in sinovi, kot bi bilo včeraj. Težko je,« pripoveduje Luka Dakskobler. Hkrati pa poudarja: »Ampak v tistem trenutku moraš glavo nekako preurediti, saj si tam, da posnameš in posreduješ zgodbo naprej, zato ne smeš dopustiti, da te situacija premaga. Vdihneš, se prepričaš v to, kar delaš, in greš naprej.« Luka velja za odličnega fotoreporterja, posebno blizu so mu zgodbe, ki se dotikajo socialnih in naravovarstvenih tem, ki se ga dotaknejo kot človeka. Ogled razstave toplo priporočamo, saj govori o največjem zločinu po drugi svetovni vojni na tleh Evrope, obenem pa se posredno dotika tudi vseh zločinov proti človečnosti, ki se v svetu v različnih oblikah dogajajo še danes. Razstava bo na ogled do konca avgusta.