Na slikah bodo tudi sodniki

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / torek, 12. julij 2016 / 09:48

V javni obravnavi je prvi od treh svežnjev zakonodajnih sprememb, ki jih pripravlja ministrstvo za pravosodje. Med predlogi tudi odprava prepovedi fotografiranja sodnikov.

Ljubljana – Prejšnji teden je pravosodno ministrstvo v javno obravnavo poslalo pet sklopov ukrepov za spremembe na področjih organizacije dela sodišč in civilnega prava, ki bodo po besedah ministra Gorana Klemenčiča omogočile, da posamezniki, domača in tuja podjetja in država do pravice pridejo hitreje, da je ta učinkovitejša in kakovostna. Cilji pripravljenih sprememb so namreč krepitev odgovornosti sodnika, izboljšanje odprtosti pravosodja, bolj učinkovito zastopanje interesov davkoplačevalcev, posodobitev in hitrejše sojenje v primerih civilnih in gospodarskih sporov ter zagotovitev modernega sodnega varstva potrošnikov. V javni obravnavi sta tako tudi novela zakona o pravdnem postopku in predlog novega zakona o kolektivnih tožbah, ki naj bi pospešil reševanje skupinskih sporov. V kratkem pa bo ministrstvo predstavilo še sveženj sprememb kazenske zakonodaje, predvidoma jeseni pa še spremembe glede organizacije mreže sodišč.

Spremembe pravosodja so potrebne

Pripravljen sveženj ukrepov je po Klemenčičevih besedah plod skrbnega dela v zadnjem delu, strokovnega usklajevanja in iskanja dobrih rešitev. »Ne gre le za ideje ali pobude, ampak za pripravljene predloge predpisov, ki gredo v javno obravnavo. Ta bo potekala do sredine septembra,« je dejal minister. »Spremembe na področju pravosodja so potrebne, ne zato, ker bi bilo to tako slabo; trendi v pravosodju so pozitivni, kar pa ne pomeni, da nismo dolžni poskrbeti za še bolj učinkovito, odprto in odgovorno pravosodje. Spremembe so seveda tudi boleče, zato pričakujemo, da bo o teh spremembah, ki so precej velike, teklo še veliko razprave,« je poudaril.

Novela zakona o pravdnem postopku bo predvidoma posodobila in pospešila sojenje v primerih civilnih in gospodarskih sporov. Med ključnimi predlogi novele sta uvedba programa vodenja postopka in možnost časovnega načrta postopka, saj bo stranka lahko že na začetku izvedela datume vseh narokov in predviden čas zaključka zadeve. Okrepila naj bi položaj in avtoriteto sodnika in spodbudila k t. i. odprtemu sojenju, sodnika pa bo razbremenila tudi vseh opravil, ki niso vezana na samo sojenje. Uvaja stroškovne sankcije za zavlačevanje postopka in neskrbnost izvedencev pri spoštovanju rokov za oddajo mnenj, omogočila pa bi tudi hitrejše poplačilo upnika v sporih majhne vrednosti – poplačilo pred pravnomočnostjo.

Možnost kolektivnih tožb

S predlogom zakona o kolektivnih tožbah želijo slediti modernim evropskim pravnim ureditvam sodne obravnave množičnih kršitev na področju potrošniških pravic. Predlog novega zakona tako zagotavlja možnost dostopa do sodnega varstva in uresničitve varstva pravic, ki so bile posameznikom kršene v primeru množičnega oškodovanja, nadgrajuje varstvo zakonitosti na trgu, zagotavlja pa tudi hitrejše reševanje tovrstnih sporov in zaščito pred nevarnostjo preobremenitve sodišč s samostojnimi tožbami v primeru množičnih oškodovanj.

Ministrstvo predlaga tudi povsem nov zakon o sodnem svetu, kateremu nameravajo zaradi njegove necehovske sestave – v njem poleg predstavnikov sodstva sodelujejo tudi univerzitetni profesorji prava, odvetniki in drugi pravniki – podeliti večjo vlogo pri zagotavljanju kakovostnih kadrov v sodstvu. V zakonu so med drugim natančneje opredelili razmerje sodnega sveta do vrhovnega sodišča in resornega ministrstva, dodajajo mu nove pristojnosti na področju sodne uprave, prevzel pa naj bi tudi vodenje disciplinskih postopkov zoper sodnike.

Uvedba sodnega Supervizorja

Po več kot dvajsetih letih nameravajo spremeniti tudi sodni red, ki ureja notranjo organizacijo in poslovanje sodišč. Med ključnimi rešitvami sta tudi boljša dostopnost sodnih odločb, tudi prvostopenjskih, z uvedbo t. i. sodnega Supervizorja oz. spletnega dostopa do odločb sodišč (ob varovanju osebnih podatkov) in odprava sedanje prepovedi snemanja in fotografiranja sodnika in sodnega senata neposredno pred začetkom javne glavne obravnave in ob razglasitvi sodbe v sodnih postopkih. »Menimo, da so sodniki kot pravosodni funkcionarji lahko in morajo biti podvrženi tej opciji. Že sedaj je možno posneti tožilce, odvetnike, obdolžence v kazenskem postopku, po našem mnenju je sedanja omejitev preživeta,« je obrazložil Klemenčič.

Z zakonom o državnem odvetništvu nameravajo državno pravobranilstvo preoblikovati v državno odvetništvo, ki bo predvidoma postalo organ v sestavi pravosodnega ministrstva.