Josipina Turnograjska in prva slovenska pesnica

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / petek, 8. julij 2016 / 11:01

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (56)

»Zakaj zajoka dojenček ob rojstvu, če je res življenje lepo?« je v svoji knjigi zapisala pisateljica in novinarka Marinka Fritz Kunc. Pri pisateljici, pesnici in skladateljici Josipini Turnograjski s pravim imenom Josipina Urbančič Toman, je bilo to jasno. Rodila se je 4. julija 1833 v gradu Turn v Potočah pri Preddvoru, umrla pa med porodom že 1. junija 1854, ko je bila stara 21 let, potem ko je bila eno leto poročena z izredno zavednim Slovencem Lovrom Tomanom. »Kdor dušno živi, ne umrje,« je zapisano na njenem spomeniku na graškem pokopališču. Njena prezgodna smrt še vedno velja za eno večjih slovenskih tragedij.

Bila je slovstveno in glasbeno nadarjena. Kratke pripovedi, grajene na zgodbah iz zgodovine južnoslovanskih in drugih narodov, je začela objavljati leta 1851 v celovški Slovenski bčeli. V letih 1852 in 1853 se je pridružila Zori, ustvarila pa je tudi več samospevov in klavirskih skladb ter snovala spevoigro Črtomir in Bogomila.

Ob njenem imenu se včasih pojavi tudi zapis, da naj bi bila prva slovenska pesnica, kar seveda ne drži. To je bila Fany Hausmann, ki se je rodila 15. aprila 1818 v Brucku v Avstriji. Ko je njen oče kupil graščino Novo Celje, se je preselila v Dobriško vas.

Pomlad narodov v revolucionarnem letu 1848 je na slovensko literarno sceno prinesla pomembno novost. V Celjskih Slovenskih novinah se je javnosti predstavila naša prva pesnica Fany Hausmann. V narodnjaških krogih je njen nastop vzbudil veliko pozornost. Eden najvidnejših rodoljubnih ljudskih pesnikov Lovro Toman ji je v ljubljanski Sloveniji posvetil navdušujoče vzpodbudne stihe. Posvetil ji je tudi pesem z naslovom Pervi slovenski pesnici.

Tudi življenje Fany Hausmann je bilo precej nesrečno. Leta 1841 se je skupaj z očetom priselila na graščino Novo Celje, vendar je njuna posest v času revolucionarnega vrenja 1848/49 prišla v finančno zagato. Oče je bil nato celo obtožen goljufije, vendar ga je sodišče malo pred smrtjo oprostilo. Pesnica pa mu je že leta 1853, stara 34 let, sledila v prerani grob.

Tako pesmi Fany Hausmann kot pripovedi Josipine Turnograjske so bile lep obet za razmah ženske literature pri nas. Zdi pa se, da sta obe ustvarjalki svojo vlogo videli predvsem v dokazu upravičenosti lastne umetniške emancipacije in se v svojih delih nista hoteli razlikovati od moških. Šele v naslednji generaciji naših pesnic in pisateljic je opaziti težnjo po oblikovanju prepoznavno samosvojega ženskega »glasu« v slovenskem kulturnem prostoru.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kranju se je 5. 7. 1643 rodil matematik in duhovnik Janez Jakob Olben. Napisal je več matematičnih razprav. Da bi se lahko posvečal matematiki, je leta 1702 stopil v avguštinski red.

V Kranju se je 5. 7. 1931 rodila alpska smučarka Slava Zupančič. Bila je 22-krat jugoslovanska državna prvakinja v smuku, slalomu, veleslalomu in alpski kombinaciji.

V Zavrhu pod Šmarno goro se je 6. 7. 1845 rodil slovenski planinski organizator, glasbenik in duhovnik Jakob Aljaž, ki je odkupil vrh Triglava in na njem postavil stolp.

V Hrašah pri Medvodah se je 8. 7. 1875 rodil potopisec Ivan Knific.