Gluhi za šepet mrtvih
V kleti Peršmanove hiše bo do konca julija na ogled razstava del arhitektke in slikarke Tanje Prušnik, vnukinje znanega koroškega partizana in borca za pravice Slovencev na Koroškem Karla Prušnika - Gašperja. Slike so nastale med oblikovanjem ovitka za ponatis njegove knjige Gamsi na plazu. Gašper, rojen leta 1910 v Lepeni, je umrl leta 1980.
Pri Peršmanu v Podpeci/Koprein-Petzen na koncu doline Lepene nad Železno Kaplo je že nekaj let zadnjo junijsko nedeljo srečanje v spomin na tragedijo Peršmanove in Kogojeve družine, ko so nemški vojaki in policisti konec aprila leta 1945 pobili 11 članov družin. Obnovljena Peršmanova domačija je sedaj edini muzej protinacističnega upora na Koroškem.
Letošnja spominska svečanost je bila v nedeljo. Nekaj sto ljudi je prišlo v kraj pod Peco, čeprav je še opoldne lilo iz neba in so morali začetek proslave prestaviti za pol ure. Predsednik Zveze koroških partizanov Milan Wutte je gostom iz Koroške in Slovenije izrekel dobrodošlico. Župan občine Železna Kapla - Bela Franc Jožef Smrtnik je poudaril ponos na prednike, ker so se uprli ljudem, ki so želeli drugim slabo. Desničarji danes znova dvigajo glavo in tudi njim je treba reči ne. Udeležence srečanja je v svojem imenu in v imenu deželnega glavarja nagovorila zvezna svetnica Ana Blatnik. Rektorica dunajske akademije upodabljajočih umetnosti mag. Eva Blimlinger je v govoru dejala, da je Peršmanov muzej tudi kraj mednarodnega pomena, ki simbolizira boj koroških partizanov in partizank v času nacizma in tudi drugačno vedenje in življenje Slovencev, kot je bilo tisti čas značilno za večino Avstrijk in Avstrijcev. »Če bi se ljudje res učili iz zgodovine, bi danes živeli v mirnem svetu, v katerem ne bi bilo nič takega, kar človeku škoduje. Žal veljajo besede Marca Blocha, francoskega zgodovinarja iz 20. stoletja, ki je dejal, da mrtvi šepečejo, živi pa jim samo napol prisluhnejo. Zato slišijo komaj kaj več, kot so voljni slišati,« je povedala. Danes ni dovolj, da mladina le obiskuje kraje medvojnih zločinov in razstave ter se o tem uči v šoli. Te dogodke je zato treba povezati s sedanjostjo. Nedavna vpada radikalcev na dunajsko in celovško univerzo nista le burka, ampak ju je treba vzeti resno. Da so se Slovenci prvi v Avstriji uprli nacizmu, je v govoru poudaril tudi predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Tit Turnšek. Program svečanosti je povezovala dr. Mirjam Zwitter - Šlemic, pel pa je mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža/St. Primus pod vodstvom Stanka Polzerja.