Ugrabljeni dirkač
Juan Manuel Fangio, legenda formule 1 (24. junij 1911–17. julij 1996), Argentinec, sin italijanskih izseljencev, ki si je želel postati zdravnik, a je že pri dvanajstih letih zapustil šolo, je potem, ko ga je očarala avtomehanika, švignil v bolid. S svojimi neverjetnimi uspehi je zaznamoval začetno desetletje formule 1, dirkal pa je za Alfa Romeo, Mercedes Benz, Ferrari, Maserati in Scuderio Sudamericano. Z velikim spoštovanjem so mu pravili El Maestro, Mojster, ali pa hudomušno El Chueco, Krivonogi. Prvi Grand prix si je privozil v Reimsu 1948, ko mu je bilo že 37 let. Zdaj spominjajo nanj tudi spomeniki v Buenos Airesu, Monte Carlu, Monzi, Stuttgartu in Nürburgringu …
1958 je kubanski dikator Fulgencio Batista na otoku zahteval dirko, da bi zatrl govorice, kako v Sierri Maestri deluje gverila, ki sta jo uspešno vodila mladi odvetnik Fidelito Castro in argentinski zdravnik Che Guevara. Kuba je bila tedaj največji ameriški bordel in Batista se je z ameriškimi gangsterji dogovarjal, da postane tudi največja igralnica, večja kot Las Vegas, raj za petične Američane. Na predvečer dirke je nekaj članom gverile uspelo, da so v nabiti hotelski veži ugrabili Fangia. Izginil je za več kot 24 ur. Diktator je dirko vseeno zahteval, izid je bil tragičen. Na cestišču je bilo razlito olje, govorilo se je, da so ga polili gverilci, in eden od dirkačev je zavozil med množico. Umrlo je pet ljudi, veliko je bilo ranjenih. Fangia so gverilci v Havani v eni noči trikrat preselili, med njimi so bila tudi mlada dekleta, ki naj bi Fangiu pojasnjevala, zakaj in kako se revolucionarna organizacija Gibanje 26. julij bori proti nečloveški strahovladi. Nekaj ur po tem, ko je bila dirka končana, so Fangia izpustili. Rekel je le to, da so gverilci lepo ravnali z njim. A novica je obletela svet. Nič več ni bilo mogoče zanikati, da gverila v Sierri Maestri zares obstaja …
Kubanska kuhinja je pestra in izdatna, da ne govorim o koktajlih mojito in cuba libre. Meni so zelo ljubi.
Kroketi iz jajčevcev (Croquetas de berenjena)
Za 4 osebe potrebujemo: 1 velik jajčevec, 150 g parmezana, 1 čebulo, 2 jajci (1 za krokete, 1 za panado), 1 žlico sesekljanega peteršilja, moko, drobtine, olje, sol, beli poper.
Pečico ogrejemo na 180°. Jajčevec prerežemo po dolgem in v obe polovici nekajkrat zarežemo v obliki rombov, a pazimo, da ne poškodujemo lupine. Polovici jajčevca damo v pekač, obložen s papirjem za peko, in pokapamo z oljčnim oljem. Pečemo okrog pol ure, da površina lepo zarumeni. Medtem na olju prepražimo sesekljano čebulo, da postekleni, in odstavimo ponev. Naribamo sir.
Ko je jajčevec pečen, ga izdolbemo, rahlo ožmemo v prtiču, da spusti odvečno vodo, ga pretlačimo z vilicami ter damo v porcelanasto posodo.
Dodamo sir, prepraženo čebulo, peteršilj, jajce, 1 žlico moke in 1 žlico drobtin, zmešamo in začinimo s soljo ter sveže mletim poprom. Z dvema žlicama oblikujemo krokete, jih povaljamo v moki, rahlo osoljenem razžvrkljanem jajcu, drobtinah in ocvremo na ne prevročem olju. Ponudimo s hrustljavo solato.
Pa dober tek!