Sporočilo zamejcev: Ne prepirajte se

Pred letošnjim praznovanjem 25. obletnice samostojne Slovenije je generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Milan Predan priredil »družabno srečanje na vrtu konzulata«, kot je dogodek sam imenoval, in nanj povabil pomembne predstavnike Slovencev na Koroškem, zastopnike koroške deželne oblasti in goste iz Slovenije. Med udeleženci je bil tudi koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser, ki je dejal, da je 25. junij zaradi dobrega sosedstva s Slovenijo tudi pomemben dan za Koroško in Avstrijo.

Kaj dobrega je prinesla slovenski narodni skupnosti na Koroškem samostojna Slovenija in kakšen je njihov sedanji pogled nanjo, smo vprašali dva znana in dolgoletna manjšinska politika: odvetnika dr. Matevža Grilca, dolgoletnega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev, in Feliksa Wieserja, enega od ključnih mož slovenske bančne in gospodarske organizacije na Koroškem.

Dr. Matevž Grilc se spomni navdušenja ob tem dogodku, nepozabnega večera ob razglasitvi samostojne države na Trgu republike v Ljubljani ter hitenja preko Ljubelja na Koroško zaradi bojazni, da bo jugoslovanska armada še tisti večer zaprla mejni prehod. »Mislim, da so bila takrat pričakovanja koroških Slovencev zaradi samostojne Slovenije nekoliko previsoka. Tako Avstrija kot Slovenija sta postavljali v ospredje druga vprašanja, manjšinska pa so ostajala v ozadju. Takratna Demosova vlada bi morala vztrajati na notifikaciji Avstrijske državne pogodbe, kar bi vplivalo na naš položaj. S propadom mešanih podjetij, ki so zagotavljala delovna mesta številnim koroškim Slovencem in se Slovenija po moje ni dovolj zavzemala zanje, je bila narejena velika škoda. So se pa razmere v deželi za Slovence izboljšale. V sedanji Sloveniji, ki ima težave tudi zaradi svojih napak, me motijo nepotrebne ideološke razprtije iz preteklosti,« je povedal dr. Grilc. Feliks Wieser je prepričan, da je bila odločitev za samostojnost edina alternativa za Slovenijo. Ravnanje je bilo pametno in je bilo zato manj žrtev in škode, vendar se žal v Sloveniji to premalo ceni. »Hudo narobe je bilo – in je še – obljubljanje, da bo Slovenija druga Švica ali Avstrija. Ljudje so v to verjeli, ker pa tega ni bilo, je razočaranje še večje. Bolje bi bilo reči: deset, petnajst let bomo garali in živeli skromneje, potem pa bo bolje. Res pa je, da je Slovenija še vedno med tistimi državami, v katerih so razlike med bogatimi in revnimi najmanjše in je socialna uravnoteženost še na primerni ravni. Ne razumem pa, da v Sloveniji nekateri znova in znova vlečejo na dan ideološka vprašanja in ovajajo posameznike po 25 letih. Zakaj tega niso storili takrat? Razlike so nekaj normalnega,« pravi Feliks Wieser.