V Dolenji vasi državni spomenik

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Železniki / / 11:24

Plečnikov spomenik žrtvam v Dolenji vasi je vlada razglasila za kulturni spomenik državnega pomena.

Dolenja vas – Vlada je minuli teden sprejela odlok o razglasitvi spomenika žrtvam v Dolenji vasi za kulturni spomenik državnega pomena. Predlog za razglasitev so na pobudo upravljavca spomenika, Občine Železniki, pripravili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije in ga posredovali ministrstvu za kulturo, kjer so ocenili, da je spomenik, ki stoji ob cesti pri Dolenji vasi, kulturni spomenik izjemnega pomena za Slovenijo.

»Spomenik v obliki kapelice, avtorsko delo Jožeta Plečnika, je zaradi svojih kulturnih vrednot izjemno pomemben del kulturne dediščine Republike Slovenije. Označuje prostor pred vasjo, kjer so nemški okupatorji med drugo svetovno vojno ustrelili devetnajst talcev. Varovan je z namenom ohranjanja avtentičnega prostora, javnega spomenika ter pietetnega odnosa do žrtev in celostne zaščite del Jožeta Plečnika,« so poudarili na ministrstvu.

Vlada je z odlokom za varovane sestavine spomenika razglasila zidano kapelico z leseno dvokapno strešico, simbolno spominsko slopasto znamenje z nišo za večno luč, avtentične kole, na katere so privezali talce in so pritrjeni pod streho kapelice, peščeno dostopno pot do kapelice z dvostranskim drevoredom brez ob gozdnem robu.

»Gre za enega najlepših spomenikov in je na samem vhodu v občino Železniki,« pravi župan Anton Luznar, zadovoljen, da je Plečnikova kapelica postala spomenik državnega pomena. Upa, da bo to pripomoglo tudi k pridobivanju sredstev na razpisih ministrstva za kulturo. »Spomenik in streha sta v razmeroma dobrem stanju, treba pa je urediti odvodnjavanje v okolici spomenika in dostopno pot ter pomladiti drevesni nasad ob spomeniku,« je še dejal.

Pobudo za postavitev spomenika žrtvam na prostoru, kjer so bili 14. julija 1943 ustreljeni talci, je dal po osvoboditvi Niko Žumer iz Železnikov. Spomenik z značilnim avtorskim deležem arhitekta Jožeta Plečnika ter njegove sodelavke in učenke Vladimire Bratuž so slovesno odkrili leta 1950. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za značilno Plečnikovo delo iz njegovega poznega obdobja, pomembno v mozaiku nagrobnikov, oltarne opreme in drugih spomenikov NOB, ki jih je ustvaril.