Pradavnina
»Ko je Leonardo da Vinci ob koncu 16. stoletja visoko v Apeninih, v rodni severni Italiji, nabiral fosilne ostanke morskih školjk, je pravilno sklepal, da je morje nekdaj prekrivalo to območje. To je bil začetek znanstvene discipline paleontologije, ki raziskuje in razlaga življenje v preteklosti. Medtem ko je večina filozofov tistega časa razlagala fosile kot neorganske ostanke igre narave ali odpadke kosila rimskih legionarjev, je Leonardo uporabil sodobno znanstveno metodo dedukcije. / Fosili so lepi in presenetljivi. Kdorkoli je kdaj stal pod skeletom dinozavra ali kdor je v kamnini odkril svetlikajočo se biserno matico školjke, ki je poginila pred več 100 milijoni let, pozna ta občutek začudenja. Ob dejstvih, da so dinozavrov skelet nekoč pokrivale mišice in koža, da so školjke nekoč živele ne morskem dnu in filtrirale drobce hrane in vode, nam proučevanje fosilov omogoča dostop do različnih obdobij v preteklosti. / V začetku 19. stoletja se je večina naravoslovcev strinjala, da je Zemlja zelo stara, čeprav niso mogli neposredno izmeriti njene starosti. Opazili so določena zaporedja kamnin in fosilov skozi čas. Ugotovili so, da je veliko rastlin in živali dejansko izumrlo. Pretekli sta še dve stoletji, da so izpopolnili metode datiranja kamnin, da so raziskovalci iz kamnin znali razložiti nekdanja okolja in da so razumeli prehranjevanje in obnašanje nekdanjih organizmov. / Sodobni paleobiologi raziskujejo na terenu, hkrati pa tudi eksperimentirajo v kemijskih laboratorijih in na superračunalnikih. S preizkušanjem je danes mogoče prodreti tudi pod površino in preverjati ideje o prehranjevalnih navadah posamezne vrste dinozavra, o množičnosti in posledicah določenega množičnega izumiranja. Paleobiologija sloni na čudesih fosilov in je uporabna veda, s pomočjo katere raziskovalci sestavljajo drobce podobno kot Sherlock Holmes, da bi razkrili skrivnosti življenja v geološki preteklosti. / Knjigo so napisali aktivni profesionalni paleontologi z vsega sveta. Sodobno znanost so prevedli v bogato in presenetljivo pripoved o razvoju življenja na Zemlji.« (Str. 9)
Tako nas paleontolog Michael J. Benton uvaja v novo knjigo v zbirki Velika ilustrirana enciklopedija. To je knjiga o vsem, kar vemo o dogajanju na Zemlji od njenega nastanka pred 4,56 milijarde let do konca zadnje ledene dobe (okrog 10.000 pr. n. š.), po kateri se je začela zapisana zgodovina. Neverjetno, na 500 straneh se lahko sprehodimo skozi vso zemeljsko pradavnino!