Zdravstvo po meri pacienta?
Še ko smo zdravi, zaboli, ko dnevno poslušamo o pretresih v slovenskem javnem zdravstvu. Nedopustno dolge čakalne vrste za specialistične preglede in posege, zabrisane meje med javnim in zasebnim in še zdravniki so se začeli javno 'obmetavati', kdo je dovolj strokoven in kdo sploh ne, mislim pa s tem aktualno afero operacij krčnih žil.
Pred tremi leti je zdravnik Danijel Bešič Loredan, tedaj vodja Iniciative zdravnikov o stanju slovenskega zdravstva, zatem ko je izrekel svoje stališče, napovedal odhod v tujino tudi zaradi pritiskov, ki jih je doživljal zaradi svojega aktivizma za boljše javno zdravstvo. Omenjal je nepravilnosti, klientelizem. In kaj je še povedal? »Zdravstveni sistem je pred finančnim kolapsom in če vlada ne bo stabilizirala delovanja bolnišnic in zdravstvene zavarovalnice, se bo sistem ustavil. Zato je še najbolj podoben NLB-ju. Vanj lahko vložimo tri milijarde evrov, vendar se bomo čez tri leta pogovarjali o podobnih težavah. Denar bo izpuhtel, saj bi vsi dobili še večje apetite in pohlep bo storil svoje. Namesto sanacije se bo še povečala krepitev zasebnega zdravstva na račun javnega.« Ste morda opazili, da je po treh letih kaj drugače? Ureditev razmer v zdravstvu je ena večjih prioritet sedanje, prejšnje ... vlade, ki se je že nekajkrat sestala s predstavniki stroke in drugimi vpletenimi v zdravstvenem sistemu. Pacienti smo navajeni potrpežljivo čakati, kajne? Če ne drugače – v dolgih vrstah. V Splošni bolnišnici Jesenice je čakalna doba za operacijo nožnega palca 1825 dni. Pet let? Še bolj ekstremen primer so navedli v oddaji Tarča z naslovom Zdravje na čakanju: diagnoza rak prostate, datum operacije čez deset mesecev. In ker se nam vse bolj odmikajo storitve v javnem zobozdravstvu in vse manj jih prizna zdravstvena zavarovalnica, sem pogledala še čakalno dobo v eni od zobozdravstvenih ordinacij za odrasle v kranjskem zdravstvenem domu. Za zdravljenje je čakalna doba 900 dni, za protetiko 1100 dni.
V javnih zdravstvenih ustanovah se uveljavljajo nekatere samoplačniške storitve. V bistvu pa pacienti preko teh ambulant vstopajo nazaj v javni zdravstveni sistem in dodatno plačujejo, seveda če to zmorejo, neko storitev, ki sodi v javno zdravstveno košarico in to predvsem zato, da storitev dobijo v razumnem roku. Lahko sploh še sledite temu oziroma ali se sploh dovoli, da se pušča sled, kaj je javno, poljavno, zasebno s koncesijo, zasebno? Zame je to samo križkraž interesov brez konsenza o tem, kakšno javno zdravstvo želimo, posledice pa občutimo pacienti in vsi tisti zdravniki, ki imajo sicer radi jasno postavljena merila.