Iz čipke nekoč za čipko danes

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / petek, 17. junij 2016 / 12:44

V Galeriji Loškega gradu so v sredo odprli dve razstavi. Na prvi gre za refleksijo čipk v sodobnih umetniških praksah, kjer sodeluje več priznanih slovenskih umetnikov, druga pa je s čipko povezana skozi filatelijo.

Škofja Loka – Na Loškem se te dni kar vrstijo dogodki, povezani s čipko. Pod okriljem Loškega muzeja so v sredo odprli že tretjo razstavo v sklopu projekta Vmesni prostor, v okviru katerega povezujejo kulturno dediščino čipk s sodobnimi oblikovalskimi prijemi, povezanimi z njo. »V muzeju ne hranimo pepela, ampak ogenj, ki je tlel vsa ta stoletja.« K pomenljivi izjavi, s katero je navdušila direktorica muzeja Saša Nabergoj, dodajamo, da je tokratna razstava z naslovom Refleksija čipk v sodobnih umetniških vizualnih praksah, tista, ki skrbi, da ogenj tudi ne bo ugasnil.

K razstavi torej. Kot je zapisala kustosinja Loškega muzeja Barbara Sterle Vurnik, skupinska razstava štirinajstih umetnikov in ene umetniške skupine raziskuje vprašanja manifestiranja in refleksije čipke v polju današnje vizualne umetnosti in skuša pojem čipke prikazati v vsej njeni konceptualni in vizualni širini. Sprašuje se, kako sodobni slovenski umetniki danes razumejo in uporabljajo ta dragocen in nepogrešljiv element slovenske kulturne dediščine v svojem delu, na kakšen način se zavedajo tradicije in kako kontekstualizirajo naše lokalne posebnosti. Ko je govora o čipki, nehote postanemo sentimentalni, saj pomislimo na tisto dobro od nekoč, na svet izginjajočih vrednot, na čas ročnih del, domačih obrti in tradicije naših starih staršev. Ob povezavi čipke z našo zgodovino ter njeno dolgoletno tradicijo v človekovi oblačilni kulturi in hišni opremi ter njenem pomenu, ki se je ohranil do danes, pa tokratna razstava želi pokazati še na dodatni potencial čipke.

»Ob pripravi razstave se je izkazalo, da danes mnogim sodobnim umetnikom pojem čipke predstavlja kompleksno ustvarjalno polje. Ta dragoceni in tradicionalni element slovenske kulturne dediščine razumejo in uporabljajo na presečišču različnih tehnoloških praks,« je povedala Sterle Vurnikova. Da njihova dela rada raziskujejo zlasti tiste teme, ki so naravno povezane s pomenom in vlogo čipke skozi zgodovino. Na razstavi tako vidimo tako čipko, vpleteno v podobe na slikarskem platnu, v fotografiji, kot oblikovano pohištvo, stilizirano mizo iz pločevine, video instalacijo …

Na razstavi tako delujejo povabljeni umetniki, ki so uspešni v različnih umetniških praksah, med njimi Manca Ahlin, Iniciativa ČIPke/Sara Šabjan, Tina Dobrajc, Sanja Grcić, Polona Maher, Arjan Pregl, Eva Petrič, Alenka Pirman, Irena Romih, Urh Sobočan, Arven Šakti Kralj Szomi, Nataša Tajnik, Metka Kavčič, Kamila Volčanšek in Nika Zupanc.

Hkrati je bila v prostorih hodnika Loškega gradu odprta tudi razstava Filatelističnega društva Lovro Košir. Filatelistično gradivo je iz zbirke dr. Janeza Cerkvenika in je predstavljeno na znamkah, razglednicah, maksimum kartah, priložnostnih ovitkih, potovalnih pismih in priložnostnih poštnih žigih predstavlja ročno pridelavo naravnih tekstilnih vlaken ter orodja za ročno izdelavo preje, različne načine predenja ter industrijsko pripravo tekstilnih vlaken, ki jih uporabljamo za izdelovanje čipke. Del razstave je posvečen klekljanju čipk, ki jo danes negujejo in ohranjajo klekljarska društva. »Ob različnih priložnostih, kot so tradicionalni čipkarski in klekljarski dnevi, so društva izdala osebne znamke, priložnostne kartice in ovitke ter priložnostne poštne žige, na njih pa upodobila motive klekljanja, čipk članic društev ali društvene logotipe,« je povedala kustosinja razstave Jana Fojkar in dodala, da zbirko dopolnjujejo tudi še neizdani osnutki za znamke Klekljarskega društva Cvetke iz Žirov. Tu pa je še priložnostna znamka, ki jo je ob 17. Svetovnem čipkarskem kongresu v Ljubljani izdala Pošta Slovenije. Priložnostni žig je bilo mogoče dobiti na odprtju razstave, do 29. junija pa bo še na voljo na pošti pri avtobusni postaji v Škofji Loki. Filatelistična vitrina bo na ogled do sredine julija, razstava v Galeriji Loškega gradu pa do začetka septembra.