Spet doma

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 15. junij 2016 / 12:32

No, pa sem se vrnila domov. Že dolgo nisem bila službeno tako dolgo na poti. Celih 12 dni in dom stoji, otroci so celi in zdravi, tudi Janez je preživel. Pravi, da je nekomu pripovedoval, da je 12 dni sam doma. Pa mu ta odgovori, dobro izgledaš. Vedno sva podpirala drug drugega v službenih obveznostih. Če je eden od naju doma, lahko drugi potuje. Ko so bili otroci še manjši, je vmes pomagala še katera od mam ali pa je prišla varuška. Sedaj so vsi že večji. Skuhajo si lahko tudi sami, na popoldanske obveznosti gredo sami, znajo oprati in zlikati prerilo. Če pa bo hiša en teden malo manj pospravljena, bomo tudi vsi preživeli. Kadar sem tako dolgo od doma, se »navigiram« na tamkajšnji program. Imela sem s seboj knjige in kontrolne naloge. Vsak dan sem lahko šla zjutraj in zvečer na sprehod. Ko sem vstala, sem prečrtala program tistega dne. Kot da je dan z vsajanjem že končan. Tako bo tudi zadnji dan, ko bomo doma. Fantje, ki so služili vojsko v JLA, so pripovedovali, da je bilo tako v vojski. Že dolgo se ne ukvarjam, kaj bom prinesla s poslovnih potovanj domov. Če bo priložnost, da kaj kupim, bom, če ne, ne bom. Pravzaprav smo bili le en dan v velikem mestu, kjer so bile trgovine, sicer je bila v našem kraju le majhna trgovina z živili. Prikladno je prinesti kakšno tradicionalno hrano. Pri nas se bolj obnese sladko kot kakšna salama ali sir. Estonci imajo čudovito čokolado Kalev, ki ima tradicijo proizvodnje od 1806. Janez občuduje čokolado. Doma prisega na Lindt, sedaj pa je našel še boljšo. Internetna prodaja tovrstne estonske čokolade obstaja, vendar je zelo draga. Je bil posladek bele čokolade z borovnicami in jagodami toliko bolj mamljiv. Njihovi tradicionalni spominki so izdelki iz brinjevega lesa in volne. Ostalo je tako kot povsod: obeski in majice, kape, skodelice, kozarčki … Odkrila sem trgovino z nogavicami (prav tako s tradicijo z začetka 19. st.) in prinesla eno vrečo nogavic s tradicionalnimi estonskimi motivi. Potem pa naj vsak zbere, kar mu je všeč. Razgrabili so nogavice, kar je pomenilo, da jim je bilo všeč. Ko sem prišla domov, sem naredila napako. Namesto da bi jih takoj hvalila, kako so pogumno preživeli brez mame in mi celo skuhali juho, sem najprej opazila ves moker in zamaščen lijak in štedilnik. Po celodnevni poti doma najraje takoj sezujem čevlje in hodim bosa. Ko sem stopila na tla, sem imela občutek, da stojim v peskovniku, in ne na parketu. Tako sem vzela v roke metlo in začela pometati in vzela sem krpo ter obrisala umazan lijak in štedilnik. Šele potem Janez pravi, preživeli smo tudi brez tebe. Namesto pohvale si nam najprej pokazala, kaj ni bilo dobro. Napaka, vendar sem jo popravila. Saj veš, da je to izključno moj problem … Potem se je začelo veselje … zopet smo skupaj.