Utihnila je vas …
»Utihnile so ptice, utihnila je vas …« je naslov knjige, v kateri je Ana Jug Olip, Užnikova iz Sel na Koroškem, opisala svoje spomine na čas nacizma, na izseljevanje zavednih slovenskih družin aprila leta 1942 in na boj za preživetje v koncentracijskem taborišču Ravensbrueck. Naslov knjige pove vse. Dne 14. in 15. aprila leta 1942 namreč so policisti 171. rezervnega policijskega bataljona v okviru »akcije K« obkolili 227 domov zavednih slovenskih družin in jim ukazali, da morajo v pol ure zapustiti domove in oditi z njimi v zbirno taborišče pri železniški postaji Žrelec (Ebenthal) v Celovcu. Iz Žrelca so jih odpeljali v nemška taborišča, imetje pa zaplenili. Blizu tisoč ljudi je moralo aprila pred 78 leti zdoma in takrat so resnično, kot je zapisala Užnikova Ana, utihnile ptice in slovenske vasi.
April in maj sta tudi meseca spomina na 75. obletnico vrnitve pregnancev na ugrabljene, izropane in s tujimi ljudmi naseljene domove, pa tudi na trpine, ki taborišč niso preživeli. Predsednik Zveze slovenskih pregnancev Gregor Krištof je povedal, da skušajo v kriznih razmerah po svojih močeh obeležiti spomin na izselitev in na vrnitev iz internacije pred 75 leti. Načrtovali so več prireditev, tudi izleta v Begunje in v Trst, vendar so jih morali zaradi epidemije odpovedati.
Konec četrtega meseca v letu, 26. aprila leta 1943, so v sodni hiši na Dunaju obglavili 13 Slovencev iz Sel, Borovelj in iz Železne Kaple. Med njimi je bila tudi ena ženska. Na smrt so jih obsodili na celovškem nacističnem sodišču. V času nacistične vladavine je bilo v stavbi, v kateri je tudi sedaj deželno sodišče, na smrt obsojenih skupno 47 Slovenk in Slovencev. Njim v čast in spomin so leta 2013 pred stavbo postavili spominsko obeležje z imeni na smrt obsojenih. Od leta 2008 dalje organizira društvo Memorial Kaernten – Koroška vsako leto spominski pohod od gradu Burghof, kjer je bil med vojno sedež gestapa, do sodišča. Letos je bila pred sodiščem le krajša svečanost. Udeležila ste se je tudi predsednik koroškega deželnega zbora Reinhard Rohr in predsednik deželnega sodišča Bernd Lutschounig. To kaže na spoštljiv odnos koroške politične in sodne oblasti do slovenskih žrtev nacizma.