Svečka v spomin na tiste, ki so umrli v nemških taboriščih. Fotografija je s svečanosti ob 70. obletnici izgona koroških Slovencev.

Utihnila je vas …

»Utihnile so ptice, utihnila je vas …« je naslov knjige, v kateri je Ana Jug Olip, Užnikova iz Sel na Koroškem, opisala svoje spomine na čas nacizma, na izseljevanje zavednih slovenskih družin aprila leta 1942 in na boj za preživetje v koncentracijskem taborišču Ravensbrueck. Naslov knjige pove vse. Dne 14. in 15. aprila leta 1942 namreč so policisti 171. rezervnega policijskega bataljona v okviru »akcije K« obkolili 227 domov zavednih slovenskih družin in jim ukazali, da morajo v pol ure zapustiti domove in oditi z njimi v zbirno taborišče pri železniški postaji Žrelec (Ebenthal) v Celovcu. Iz Žrelca so jih odpeljali v nemška taborišča, imetje pa zaplenili. Blizu tisoč ljudi je moralo aprila pred 78 leti zdoma in takrat so resnično, kot je zapisala Užnikova Ana, utihnile ptice in slovenske vasi.

April in maj sta tudi meseca spomina na 75. obletnico vrnitve pregnancev na ugrabljene, izropane in s tujimi ljudmi naseljene domove, pa tudi na trpine, ki taborišč niso preživeli. Predsednik Zveze slovenskih pregnancev Gregor Krištof je povedal, da skušajo v kriznih razmerah po svojih močeh obeležiti spomin na izselitev in na vrnitev iz internacije pred 75 leti. Načrtovali so več prireditev, tudi izleta v Begunje in v Trst, vendar so jih morali zaradi epidemije odpovedati.

Konec četrtega meseca v letu, 26. aprila leta 1943, so v sodni hiši na Dunaju obglavili 13 Slovencev iz Sel, Borovelj in iz Železne Kaple. Med njimi je bila tudi ena ženska. Na smrt so jih obsodili na celovškem nacističnem sodišču. V času nacistične vladavine je bilo v stavbi, v kateri je tudi sedaj deželno sodišče, na smrt obsojenih skupno 47 Slovenk in Slovencev. Njim v čast in spomin so leta 2013 pred stavbo postavili spominsko obeležje z imeni na smrt obsojenih. Od leta 2008 dalje organizira društvo Memorial Kaernten – Koroška vsako leto spominski pohod od gradu Burghof, kjer je bil med vojno sedež gestapa, do sodišča. Letos je bila pred sodiščem le krajša svečanost. Udeležila ste se je tudi predsednik koroškega deželnega zbora Reinhard Rohr in predsednik deželnega sodišča Bernd Lutschounig. To kaže na spoštljiv odnos koroške politične in sodne oblasti do slovenskih žrtev nacizma.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / torek, 2. junij 2015 / 11:05

Popravili tisoče letalo

Brnik – V Adria Airways Tehniki bodo jutri obeležili zelo pomemben mejnik v zgodovini družbe. V svojem hangarju na brniškem letališču so namreč uspeli popraviti že tisoče letalo, ki je že pripravlj...

Objavljeno na isti dan


Kamnik / / 14:49

Malograjski dvor ima novega lastnika

Edini kamniški hotel, ki so ga zaradi stečaja zaprli pred štirimi leti in medtem neuspešno prodajali na dražbah, bo kmalu spet odprt. Banka Sberbank ga je kot največji upnik nedavno prodala družbi Sic...

Gospodarstvo / / 14:16

Supernovi prodali tudi tri centre na Gorenjskem

Kranj, Jesenice – Pred dnevi se je potrdila napoved, da bo Mercator več svojih centrov prodal avstrijski Supernovi. V petek so namreč podpisali pogodbo o prodaji desetih trgovskih centrov v Sloveni...

Rekreacija / / 13:51

Rekordni Veronikin tek

Desetega Veronikinega teka se je udeležilo rekordno število tekačev, med katerimi je za nov najhitrejši čas proge poskrbel triatlonec Klemen Bojanc.

Razvedrilo / / 13:24

Praznovala najstarejša Podljubeljčanka

Tretjega oktobra je šestindevetdeseti rojstni dan praznovala Frančiška Ahačič. V isti hiši v Podljubelju živi vsa svoja leta. Že dvajset let je vdova, ima hčeri Anico in Sonjo in še veliko »ta mlad...

Nasveti / / 13:07

Mamini sinki

To je precej pogost pojav. O njem nočemo prav na glas govoriti. V deželi naši je tako, da ne smemo reči ničesar slabega o mamah, drugje, npr. v Srbiji, pa bognedaj reči kaj slabega o očetu. Da čuva...