Janez Mesar je ponudil pomoč kmetom v sirarstvu
Na Gorenjskem v deželi Kranjski (52)
Bohinjci in ljubitelji sira se lahko za znameniti bohinjski sir zahvalijo strokovnjaku za planinsko gospodarjenje, duhovniku Janezu Mesarju, ki se je 12. junija 1832 rodil na Jesenicah. Kot duhovnik je služboval predvsem na Gorenjskem. Od leta 1864 je 30 let župnikoval v Bohinjski Bistrici, umrl pa je leta 1895 v Šmartnem pri Kranju. Janez Mesar je zaradi gospodarskih potreb prebivalstva vstopil tudi v politiko in je bil do smrti poslanec v kranjskem deželnem zboru.
Zelo dobro je poznal stiske kmetov. V Bohinju se je trudil za napredek lanarstva, sadjarstva, živinoreje in mlekarstva. Od ustanovitve leta 1871 je načelnik bohinjske podružnice Kmetijske družbe. V iskanju poti za izboljšanje njihovih gospodarskih razmer je našel enega od izhodov v sirarstvu. Pri tem je znal izkoristiti tudi pomoč dunajske vlade. Leta 1873 je namreč z njeno pomočjo potoval v Švico, kjer je raziskoval tamkajšnje sirarstvo in iskal način, kako bi ga prenesel v domače kraje.
Po vrnitvi je ustanovil prvo sirarsko družbo za Bohinjsko Bistrico, Bitnje in Lepence, ki je začela delovati 10. junija 1873 na Bitenjski planini in na planini Govnjač (družba 12 gospodarjev) ter na planini Bareča dolina (osem gospodarjev). Kmalu so ji sledile še druge. Prvi učitelji sirarstva so se izučili na Tolminskem, kjer so imeli švicarskega učitelja. Ta je prišel pomagal tudi Mesarju in tako so se tu uveljavile švicarske metode. Leta 1876 so imeli v Bohinju že štiri učitelje sirarstva.
Razmah sirarstva je za seboj potegnil tudi širitev živinoreje. V dogovoru s Kranjsko kmetijsko družbo je Mesar širil sirarstvo tudi na kamniško, vipavsko in snežniško področje. Tudi tam so po njegovi zaslugi ustanavljali mlekarske zadruge. To je kmete pripeljalo v konflikt z lastniki gozdov. Prišlo je do tožb med kmeti in gozdnimi veleposestniki, med katerimi sta bila najmočnejša Kranjska obrtna družba in Kranjski verski zaklad kot lastnika velikega dela bohinjskih gozdov in pašnikov. Prihajalo je do močnih napetosti in tudi do pretepov z uslužbenci. Kmete so kaznovali z visokimi denarnimi kaznimi.
Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:
V Pevmi pri Gorici se je 6. 6. 1886 rodila Angela Boškin. Bila je prva slovenska medicinska sestra na porodniško-ginekološki kliniki na Dunaju. Od leta 1939 je delala v Ljubljani, nato pa do upokojitve leta 1944 v zdravstvenem domu v Škofji Loki.
V Hrašah pri Radovljici se je 9. 6. 1656 rodil pravnik, teolog in diplomat Janez Krstnik Prešeren. Leta 1693 je bil soustanovitelj Academie operosorum in njen prvi predsednik.
V Kranjski Gori se je 10. 6. 1881 rodila učiteljica slepih in slabovidnih Franica Vrhunc. Zaslužna je za ustanovitev prvega slovenskega zavoda za slepe leta 1918 v Ljubljani.
V Tržiču se je 10. 6. 1887 rodil general Adolf Kilar. Bil je častnik v avstro-ogrski armadi. Leta 1918 se je priključil generalu Rudolfu Maistru.
V Železnikih se je 12. 6. 1854 rodil zgodovinar in politik Anton Koblar.