Prihodnost folklore

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Razvedrilo / petek, 10. junij 2016 / 10:29

V Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah se je odvilo državno srečanje otroških folklornih skupin Ringaraja.

Po Sloveniji se je predhodno na štiriintridesetih območnih srečanjih v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) predstavilo okoli 230 otroških folklornih skupin, na regijska srečanja jih je napredovalo oseminpetdeset. Program državnega srečanja v Cerkljah sta pripravili državni strokovni spremljevalki dr. Metka Knific in Maja Miklavž Sintič. Nastopilo je sedem skupin: Mlajša otroška folklorna skupina JVIZ OŠ Dobrepolje, Otroška folklorna skupina Rege, KD France Prešeren Račna, Otroška folklorna skupina KD Karavanke Tržič, Veseli Marki IV. OŠ Beltinci, Otroška folklorna skupina Val OŠ Koper, Starejša otroška folklorna skupina KUD Študent Maribor ter Otroška folklorna skupina OŠ Mirana Jarca iz Črnomlja. Vse nastopajoče skupine so prejele zlato priznanje, tri skupine pa so si po mnenju žirije v sestavi Marije Čipić Rehar, Mojce Pažon in Mirana Murnika zaslužile še posebne pohvale. Tako je tudi gorenjska skupina iz Tržiča prejela zlato priznanje s pohvalo za zanimiv program in pevsko izvedbo.

»Spremljali smo tematsko in konceptualno raznolik program, prisotna je bila tudi regionalna pestrost. Nastopi so bili dobro pripravljeni, avtorsko domišljeni, sveži in zanimivi,« je dejala Tjaša Ferenc Trampuš, samostojna strokovna svetovalka za folklorno dejavnost JSKD, ki je izpostavila pomembnost folklorne umetnosti, ki je pri nas žal še vedno marginalizirana. V njenem okviru deluje kar okoli deset tisoč ljudi, JSKD pa je edina institucija, ki se - v okviru ljubiteljske kulture - ukvarja z razvojem folklorne dejavnosti ter z njenim neformalnim izobraževanjem, ki je v zadnjih letih spodbudilo kakovostno rast folklornih skupin. Nujno bi bilo razviti oblike sistemskega izobraževanja na ravni osnovno-, srednje- in visokošolskega izobraževalnega sistema ter na ta način vzpostaviti profesionalni kader, kot ga imajo ostale umetniške dejavnosti pri nas.

Vodje otroških folklornih skupin bi si prav gotovo zaslužili večjo podporo in pohvalo. Folklorna umetnost, koreografija in delo s folklorno skupino je kompleksno in od vodje zahteva poznavanje odrskih zakonitosti, osnov koreografiranja, plesnega izročila, ljudskega petja, odrske igre, glasbenih osnov in poznavanja kostumografije. Poleg tega pa mora imeti polno idej, kako motive preteklega časa predstaviti na svež način, s svojo vizijo ter s sodobno odrsko estetiko, blizu sodobnemu občinstvu. Mlade v folklornih skupinah združuje želja do plesa, petja, igre, raziskovanja, ob tem pa vpetost v skupino in način delovanja folklornih skupin igra pomembno vlogo tudi pri otrokovi socializaciji in pridobivanju življenjskih izkušenj. »Vodje in člani otroških folklornih skupin skupaj raziskujejo našo kulturno dediščino, se srečujejo s preteklostjo ter jo na svojstven način na novo kontekstualizirajo in interpretirajo na odru. Folklorna dejavnost je polna kreativnosti, iskrivosti, prijateljstva. Takšno je tudi državno srečanje otroških folklornih skupin Ringaraja,« je sklenila Tjaša Ferenc Trampuš.