
Čipka je umetnost
V Galeriji Ivana Groharja Loškega muzeja so v sredo odprli razstavo Avtorska čipka Mire in Vide Kejžar. Ne le predstavitev kvalitetnih vzorcev in čipk, tokrat je na ogled umetnost.
Škofja Loka – Tokratna postavitev je prva v sklopu interdisciplinarnega razstavnega projekta Vmesni prostor, ki v okviru Loškega muzeja povezuje tri razstave in priložnostno vitrino. Projekt se vključuje tudi v širše dogajanje ob 17. Svetovnem čipkarskem kongresu, ki bo konec meseca potekal v Ljubljani. »Gre za serijo razstav, ki tvorijo skupno zgodbo naše etnološke dediščine in sodobnega oblikovanja. Ob zaključku bo izšel tudi katalog, v katerem bomo vse razstave še enkrat povezali v eno,« je uvodoma povedala direktorica Loškega muzeja Saša Nabergoj, loški župan Miha Ješe pa je k muzejskim projektom dodal še dva dogodka, povezana s čipko – dan poprej so namreč odprli razstavo v Rokodelskem centru DUO, prihodnji petek pa jo bodo še v Sokolskem domu. Pred polno galerijo prvih obiskovalcev razstave je tudi obudil lasen spomin na odlično likovno pedagoginjo Miro Kejžar (1926–2002) in potrdil velik prispevek Vide Kejžar pri delu pedagoginje v OŠ Jela Janežiča.
Pričujoča razstava namreč prikazuje del bogatega opusa avtorske čipke, ki sta ga ustvarili mati in hči, Mira in Vida Kejžar. »Vse od ideje do vzorca, izbire klekljarskih tehnik in sukanca do končne izdelave je v celoti njuno avtorsko delo,« je ob razstavi povedala kustosinja razstave Mojca Šifrer Bulovec. »Obe sta pomembni avtorici vzorcev za čipke. Mira je že kot mlada deklica v Zgornjih Danjah, od koder izhaja, za sovaščane prerisovala vzorce, pozneje pa je risala avtorske vzorce za podjetje DOM, svoje učenke in druge naročnike, njena hči Vida pa je prve avtorske vzorce narisala za svoje diplomsko delo.« Kot meni Vida, so vzorci stvar navdiha, obe avtorici pa črpata iz bogate zakladnice klekljarske dediščine. Pogosti izrisani motivi iz rastlinskega in živalskega sveta, šopki rož, narcise, trave v vetru, cvetoče drevo, polžki na pesku, jaslice … »Pri tem Vida prisega na minimalizem, stilizacijo motiva, enostavne linije ter učinkovito kompozicijo v razmerju polnih in praznih prostorov,« še dodaja Šifrer Bulovčeva.
Razstava se na desni strani galerije začne s čipkami Mire Kejžar, se v nadaljevanju bere z življenjepisoma obeh avtoric, ki mu na levi strani galerije in v drugi sobi sledijo dela Vide Kejžar. »Mislim, da razstava na lep način predstavlja tako mamino kot moje delo. Obe, že mama, jaz pa še posebno, sva želeli dvigniti likovni nivo čipke, vedno sva želeli malo zrasti iz same obrti. Vesela sem, ko ljudje rečejo, da je moja čipka prepoznavna, da vidijo, da je drugačna,« pove Vida Kejžar in dodaja, da je težko izbrati med številnimi deli, ker je nanje tudi čustveno navezana, hkrati pa vzorce in čipke sama še vedno ustvarja. Tako je pri postavitvi sodelovala z oblikovalcem razstave Mitom Gegičem, ki je pri postavitvi skrbel za pravo razmerje med kompozicijami in motivi. Na ogled sta postavljeni tudi ženski torbi, dizajnirani s klekljano mojstrovino, stekleničke za vodo ovite v čipko, lesene škatlice, rokovniki in tudi puloverji, okrašeni z avtorsko čipko. »Čipka sama ne more živeti samo nekje na steni ali v prtičkih. Če hočeš, da živi tudi med ljudmi, jo moraš vključevati v stvari, ki jih vsakodnevno uporabljaš,« razmišlja Vida, ki naslednikov ne vidi. Današnji otroci živijo v drugem svetu. Sama se je nekoč v mladih letih naučila številnih ročnih del, danes je v ospredju računalnik. Strinja se, da čas čipki ni preveč naklonjen. »Zato se zelo trudim, da bi čipko spravila še kam drugam. Življenjski slog je popolnoma drugačen, kot je bil včasih, materiali se spreminjajo, zato skušam iskati kakšen nov material, ne le tradicionalna lan in bombaž. Z novimi tehnologijami prihajajo novi materiali, zato jih uporabimo.« Razstava ni zgolj razstava kvalitetnih čipk, ampak je umetnost. Od nekoč in za prihodnje rodove.