Humana

Preteklo sredo sem imel predavanje v društvu Humana v Kranju. To je društvo, ki pomaga svojcem ljudi z duševnimi težavami. Osebje in prostovoljci društva se trudijo pomagati ljudem, kjer ima vsaj en član ožje družine težave s psihičnim zdravjem. Organizirajo seminarje, delavnice, vodijo skupine za samopomoč in nesebično ter s srčnostjo pomagajo svojcem in bolnikom tudi v najtežjih trenutkih. Večina prebivalstva nima izkušnje s psihično boleznijo v ožji družini. Hitro pa dobimo poznane, ki trpijo za kakšno psihično motnjo. Najbolj pogoste so depresija, tesnobe, shizofrenija in bipolarna motnja. To so motnje, ki trajajo dlje časa, pogosto vse življenje.

Največkrat so mame, ki skrbijo za otroka ali moža, ki je bolan. Najprej se starši dolgo časa krivijo, da so nekaj storili narobe, ker jih je zadelo takšno trpljenje. Živeti leta z občutkom krivde, ko je že tako ali tako hudo, je res izčrpavajoče in krivično. Vsakič je nujno povedati, da nihče ni kriv, saj ne vemo pravih vzrokov za psihične bolezni ali motnje. Prav gotovo si takšne mame zaslužijo veliko (samo)spoštovanje za svoje žrtvovanje in ne lastnih in težkih občutkov krivde. Bodo pa te mame največ dobrega naredile za svoje bolne otroke ali može, ko bodo vsaj malo poskrbele tudi zase. To pomeni, da ne pozabijo nase, saj imajo svoje potrebe in želje. Samo skrb za nekoga in da ob tem pozabimo nase, nas pripelje do izgorevanja.

Zato je društvo Humana tako zelo dobrodošlo. Tam se pogovarjajo ljudje, ki imajo podobne težave. Zelo je koristno, da si lahko v raznih delavnicah ali v skupinah izmenjajo medsebojne izkušnje. Vsaj enako pomembno je, da so te mame (ponekod tudi očetje ali tete …) vsaj nekje slišane. Da lahko nekomu potarnajo in da jih sogovornik posluša, sliši in začuti v njihovem razbolelem svetu. To vedno pomaga.

Mi moramo biti najprej hvaležni, da smo zdravi. Hkrati smo dolžni sočustvovati z ljudmi, ki jih doleti psihična motnja kot tudi z njihovimi svojci. Prav je tudi, da te ljudi spodbujamo, naj si poiščejo pomoč, kot jo omenjamo zgoraj. S tem, ko skrbniki ljudi s psihičnimi motnjami poskrbijo zase, se počasi vzpostavlja tudi vsaj malo bolj sproščujoče družinsko vzdušje. Strokovnjaki opozarjajo, da je ravno družinsko vzdušje (ob zdravljenju z zdravili) ključno za preprečevanje ponavljanja teh bolezni. Zato je tako zelo pomembno, da nosilna oseba v družini (najpogosteje je to mama) poskrbi zase tudi tako, da govori o svojih občutkih krivde, o sramu, ki ga doživlja zaradi prisotnosti bolezni, o žalosti zaradi krivice, ki jo je doletela, o strahu, kako bo, ko nje ne bo več. Mož ji bo zelo pomagal, ko jo bo končno poslušal in ko si bosta dogovorno enakopravno razdelila dodatno delo zaradi bolezni v družini.