Spremenjena podoba
Sveti Jakob (961 m) - Priljubljen hrib nad Preddvorom, ki je idealen za vsakodnevne treninge; lahko rečem, da v vsakem vremenu. Ker me hrib od blizu ni videl precej časa, sem bila nad posegi v naravo močno presenečena. Negativno, seveda.
Sveti Jakob nad Preddvorom je eden tistih hribčkov, kamor številni hodijo vsak dan; za zbiranje vzponov, za trening, za vsakodnevno rekreacijo. Po dolgem času sem se spet odpravila nanj in bila presenečena nad posegi, ki se dogajajo v naravi. Vendar, moje poslanstvo ni, da jih komentiram, povem lahko le, da sem bila šokirana.
Izhodišče vzpona je Preddvor. Z avtomobilom se pripeljemo do gradu Hrib in nadaljujemo mimo gradu Turn, kjer takoj za ovinkom parkiramo. Višje je sicer še eno parkirišče, a meni osebno je spodnji del poti ljubši od tod. Čaka nas približno ura vzpona.
S parkirišča nadaljujemo po cesti nekaj metrov, ko na desni strani zagledamo (sicer neoznačeno) stezico, ki nas popelje v gozd. Pot se mestoma strmo vzpne, potem pa nas pripelje do širše makadamske ceste, po kateri nadaljujemo desno. Markacij tukaj ni. Višje gremo mimo še enega parkirišča, z leve strani, kjer je tudi zelena rampa, se nam priključi tista znana, markirana, strma pot. Od tod naprej hodimo v smeri markacij. Sledijo prve lesene stopnice, ki nas višje spet pripeljejo do ceste, ki jo prečimo in nadaljujemo po poti strmo navzgor. Po dežju zna biti celotna pot na Jakoba precej neugodna za hojo, mestoma tudi nevarna, zato previdno. No, sicer je pa trenutno Jakob snežen in zaradi številnih pohodnikov je priporočljivo s seboj imeti male, štirizobe derezice. Kmalu spet prečimo gozdni kolovoz. Markacije nas usmerijo desno, a lepa strma bližnjica kar vabi, da se poženemo navzgor. Dosežemo 'avtocesto' in nadaljujemo levo v breg. Sledi pot po lestvi iz drevesnih korenin, pa mimo znane klopi, kjer lahko zadihamo, saj se pot ves čas strmo vzpenja. Znova dosežemo cesto (joj, kolikokrat po novem prečimo cesto!!) in nadaljujemo desno, prečimo breg in, hja, spet smo na cesti. Na ovinku se odcepi pot strmo navzgor. Tukaj imamo dve možnosti, ali gremo po daljši poti levo, ali pa strmo do širše poti desno. Gremo mimo znamenja ob poti. Naj pa opozorim na naslednje: če se odločimo za spodnjo, položnejšo pot, bodimo zelo previdni, saj je nad nami še cesta v delu in lahko prileti kakšen kamen ravno takrat, ko ne bi bilo treba.
Po zgornji poti dosežemo razcep za Potoško goro, a mi nadaljujemo naprej mimo cerkvice sv. Jakoba. Sveti Jakob je bil prvi mučenec med apostoli. Ko so Arabci v sedmem stoletju osvojili Jeruzalem, so kosti sv. Jakoba prenesli v Santiago de Compostela na severozahodu Španije, kjer je še danes sloveča božja pot. Postal je kmečki svetnik in zavetnik romarjev. V cerkvi so fragmenti fresk iz 15. stoletja, ki prikazujejo Pohod kraljev. Apostol Jakob, ki goduje 25. julija, gleda z baročnega oltarja proti vhodu cerkve.
Nadaljujemo naprej do planinske koče Iskra. Mimo koče sestopimo do Planinske koče pri Franciju in se po spodnji poti, mimo znamenja vrnemo nazaj na izhodišče.
Previdno na koreninah, v primeru shojenega, zmrznjenega, trdega snega za varnost poskrbimo s ta malimi derezicami. Srečno.
Nadmorska višina: 961 m
Višinska razlika: 440 m
Trajanje: 2 uri
Zahtevnost: 1 zvezdica