Dolgo prehajanje Maje Haderlap

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 22. maj 2016 / 10:56

»Nobenega kraja ni, ki bi tako zelo klical po zamenjavi besed, po prevodu, kot je jezikovna meja. Na takem kraju, ali bolje, v takem prostoru bivam tudi jaz. Neviden je in podoben zatemnjenemu hodniku, ki sem ga kot povezovalno pot zgradila ali izkopala med določujočima me jezikoma. V nasprotju z ozkimi, precej manj trdno narejenimi hodniki, ki vodijo k drugim jezikom, je ta zatrpan s kulisami iz preteklosti in zgodovine mojih jezikov. Natrpane omare in prenapolnjeni predali v njem kar pokajo od izmišljenih, slišanih in doživetih zgodb. Na tem hodniku se vadim v nevidnosti, tu se nenehno sprehajam gor in dol, sem in tja in preizprašujem zdaj eno, zdaj drugo stran. Tu izrekam črepinjsko sodbo o konfliktni zgodbi, ki je moja lastna, in se urim v umetnosti povezovanja. Vezi, ki sem jih spletla okrog svojih jezikov in kultur, so mreža, ki me drži in varuje. Včasih po odročnem in tihotnem hodniku strašijo glasovi in klici – kot odzven strahov, izkušenj nasilja in bojazni, a jih čez čas odplavijo valujoči odmevi posrečenega dialoga.«

V gornjih stavkih, natisnjenih na zadnji platnici njene nove knjige, je avtorica razložila svoj pesniški položaj, ki je res nenehno prehajanje, v zemljepisnem, zgodovinskem in mitološkem pomenu. V zbirki je tudi pesem z naslovom Kralj Matjaž obišče svojo vas. Mitološki kralj zapusti goro in obišče kraje pod njo, ki pa so že povsem globalizirani; župan, ki ga sprejeme, ima po novem naziv »optimator rekreacijskega območja« … Konča se pa takole: »lepo / je bilo spet priti domov, je kralj pomahal v slovo / in se zasmejal in zajokal in vstopil v rov«. Enkratna je tudi ustvarjalna zgodba Maje Haderlap, rojene 1961 v Železni Kapli. Svoje prve pesniške zbirke je objavila v materinščini in zanje že 1989 dobila Nagrado Prešernovega sklada, ostala pa je »zamejska pesnica«. Resničen preboj je dosegla šele, ko je ta sortna Korošica v nemščini napisala in objavila roman Angel pozabe (Engel des Vergessens, 2011) in potem še zbirko Dolgo prehajanje (Langer Transit, Göttingen, 2014). Nekoč smo z veseljem odkrivali, da je svetovno znani nemški pisatelj Peter Handke po materi koroški Slovenec; zdaj s še večjim veseljem spremljamo avtorski preboj Maje Haderlap v nemško govoreči in v globalni svet – septembra izide Angel pozabe (Angel of Oblivion) v New Yorku. O 60 pesmih v tej knjigi, ki jih je mojstrsko prevedel Štefan Vevar, pa v tem zapisu še nič; raje jih vzemite v roke in preberite. So res branja vredne.