V spomin Antonu Kristanu

Besedilo: VCP Dimnik in DCI Malečnik
Kategorija: Gorenjska / sobota, 21. maj 2016 / 11:39

V 88. letu starosti je prenehalo biti srce čudovitega človeka, borca za pravno državo in človekove pravice, trdega sogovornika, a vendar prijaznega prijatelja in znanca Antona Kristana. Ni ga več med nami, ostal bo le spomin, spomin na številna srečanja, ko smo skupaj oblikovali ideje, kako zagotoviti v samostojni Republiki Sloveniji pravice lastnikom malih kurilnih naprav, pravice, ki jim jih zagotavlja Ustava Republike Slovenije in Pogodba o delovanju Evropske unije, a jih sprejeta in tudi nastajajoča dimnikarska zakonodaja močno krši.

Leta 2004, ko je bila sprejeta dimnikarska zakonodaja, je Tone, tako smo ga po navadi klicali, takoj spoznal, da gre za monopolno zakonodajo, ki bo povzročila represijo nad lastniki malih kurilnih naprav, nad malim človekom, ki bo do ljudi krivična, zato se je uprl. Najprej sam, nato je ustanovil Vseslovensko civilno pobudo Dimnik, ki se ji je kasneje pridružilo tudi Društvo civilna iniciativa Malečnik. Številni državljani so se pridružili Tonetu in si postavili za cilj pravičnejšo družbo in lepši jutri. Njegova energija je bila neizmerna, njegove besede zelo direktne, včasih skoraj nekoliko žaljive, vendar odločne. Že leta 2008 je izrekel nekaj o dimnikarskem koncesijskem sistemu, nekaj, kar bi danes skoraj postalo resnično.

»Do sedaj še hodite po hišah (opomba: mislil je na dimnikarje) in delate škodo s svojim neznanjem, da »kasirate«. Verjetno pa ni več daleč dan, ko boste napisali uredbo, da vam bomo morali občani denar nositi na dom, da se ne bi reveži preveč utrudili.«

Številna televizijska soočenja o dimnikarski službi v Republiki Sloveniji so bila doslej, številni sestanki na pristojnem Ministrstvu za okolje in prostor, izrečene so bile velike obljube politikov, vendar se sistem ni bistveno spremenil. Leta 2013 je Državni zbor RS sicer ukinil monopolni koncesijski sistem, vendar ga je na pobudo Vlade Mira Cerarja Državni zbor ob koncu lanskega leta podaljšal še za eno leto. Tone se je vseskozi upiral. Do zadnjega diha. Še dva dni pred smrtjo smo se po telefonu pogovarjali o tem.

Slovenija se je z vstopom v Evropsko unijo obvezala, da bo spoštovala pravno ureditev Unije, vendar na področju dimnikarstva še vedno velja sistem, ki ni v skladu s politiko svobodnega tržišča in svobodnega pretoka kapitala. Še več, danes se iščejo rešitve, ki bi določenim privržencem vladajočih političnih strank zagotovile dodatno s strani države zagotovljeno delo in seveda dober zaslužek. Politikov ne zanimajo ljudje, bolj jih zanima, ali bo kapital podprl njihove predloge, njihove odločitve.

In takim idejam se je Tone odkrito upiral. Na njegovi zadnji poti smo obljubili, da ne bomo odnehali, saj resnično želimo, da bi Slovenija postala prijazna ljudem, da bi spoštovala demokratična načela in postala pravna država, enakovredna tistim, ki imajo bogato demokratično tradicijo. In dimnikarska ureditev danes v Sloveniji še ne dosega teh ciljev.