Urban Jarnik in germanizacija Koroške

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (48)

Pogledali bomo »čez plot«, to je preko meja Gorenjske v deželi Kranjski. Na Potoku v Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem se je 11. maja 1784 rodil slovenski jezikoslovec in ljudski preroditelj, duhovnik Urban Jarnik. V celovški Carinthii so začele 8. aprila 1826 izhajati njegove Pripombe k germanizaciji Koroške. Gre za prvo zgodovinsko razlago pojava slovenske asimilacije.

Zapisal je, da je mogoče domnevati, da napreduje germanizacija karantanskih Slovanov »vsakih sto let za eno uro hoje«. Razloge je iskal v številnih porokah z Nemkami, v zmanjše­vanju prebivalstva zaradi vojn in bolezni ter dru­gem. Zavrnil pa je večjo krivdo šole, četudi je priznaval, da so »študentje ... do konca svojega štu­dija že čisto ponemčeni in se morajo, če hočejo postati duhovniki ali uradniki svojega ljudstva, ta­ko rekoč na novo naučiti materinščine«.

Koroški župnik je zapisal tudi nekaj misli, ki so morda najbolje prestale izzive časa. V skoraj 15 stoletjih so na Koroškem izumrli trije jeziki: kelt­ski, rimski in slovanski. S propadom Rima je izginila latinščina, keltski jezik pa se je ohranil še po pri­hodu Slovanov, a je naposled podlegel, saj so ti napolnili vse področje s svojim ljudstvom in je­zikom.

Četudi je germanizacijo pojmoval kot naraven proces, ki ga pred­vsem pospešuje »praktično življenje med Nemci«, je Urban Jarnik menil, da slovenščine ne gre kar tako odpisati. Najprej zaradi omikanosti: »Ker je jezik živa duhovna lastnina ljudstva, bi takšna želja kršila že dolžno obzirnost do njega.« Zgodovina je sicer pokazala, da je bilo »prijateljev starin« na Koroškem manj, kot je pričakoval dobri župnik.

Že leta 1813 je v Carinthii objavil tudi članek o zgodovini krajevnih imen z naslovom Slovenske starožit­nosti. Dokazovanje slovanskega izvora toponimov je začel z rekami in potoki, kar je utemeljeval z največjo starostjo vodnih imen. »Reke in potoki so že dobili svoja imena, še preden so obstajale trajne naselbine,« je zapisal in začel naštevati reke, tople vrelce, hudournike, gozdne potoke, potoke v grapah, suhe, stare mlin­ske in mejne ter močvirske potoke, katerih prvo­tno ime naj bi bilo slovensko. Razpravljanje je nadaljeval s katalogom imen planin in gora, naselij in pokrajin ter s seznamom imen kmetij ter hišnih imen … Vse to je dokazovalo in dokazuje, da so nekdanje ozemlje Koroške najprej naselili Slovenci.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

Na Češnjici pri Železnikih se je 9. 5. 1939 rodil smučarski strokovnjak Filip Gartner. Vodil je slovensko, avstrijsko in norveško reprezentanco.

V Kranju se je 11. 5. 1922 rodil geofizik Franc Šumi. Bil je član newyorške akademije znanosti, spoštovan v Jugoslaviji in svetu.

V Pivki se je 14. 5. 1894 rodil mlekarski strokovnjak Srečko Sabec. Po njegovi zaslugi sta bili po letu 1945 zgrajeni mlekarski šoli v Škofji Loki in Kranju.

Na Sušaku pri Reki se je 14. 5. 1935 rodil dramatik, esejist in politik Rudi Šeligo. Največji del življenja je preživel v Kranju. Bil je predsednik Društva slovenskih pisateljev.