Užitek letenja ob gorskih pobočjih

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 9. maj 2016 / 12:15

Jadralno letenje je najprijetnejši hobi na svetu, je prejšnji teden, ko ga je pregovorno muhasto aprilsko vreme tako rekoč prisililo k ogledu znamenitosti Slovenije tudi s perspektive »navadnih smrtnikov«, prepričljivo zatrdil Walter Eisele, predsednik nemške zveze jadralnih letalcev. Leško letališče je med nemškimi jadralnimi piloti zelo priljubljeno, nekoč so bila najbolj cenjena Elanova jadralna letala.

»Saj ne moremo vsak dan na ogled Postojnske jame …« je sredi prejšnjega tedna, potem ko je na pobeljenem travniku letališča v Lescah obrisal dvajset centimetrov snega s kril svojega jadralnega letala, malce hudomušno pripomnil Walter Eisele. V Sloveniji je bil tokrat s skupino dvajsetih prijateljev iz svojega lokalnega jadralnega kluba, pred tem je bil pri nas štirinajst dni s skupino nemških reprezentantk v jadralnem letenju, gospod Eisele je namreč tudi predsednik nemške zveze jadralnih letalcev, ki ima skoraj trideset tisoč članov. »Pričakujem, da se bo vreme umirilo in bomo lahko spet leteli. Če so razmere ugodne, si v enem tednu lahko privoščimo pet, celo šest jadralnih dni,« je povedal, medtem ko so mu dolgoletni letalski prijatelji iz aerokluba ALC Lesce predlagali, naj za jadranje neprimerno letenje morda izkoristi za ogled prenovljene Planice.

V Slovenijo je prvič prišel pred dvanajstimi leti in vse od takrat jo redno obiskuje, tako poslovno kot zasebno. »Pri nas v Nemčiji so bila Elanova jadralna letala vedno zelo dobro poznana in cenjena. Kasneje je proizvodnjo Elanovih letal prevzelo podjetje AMS, s katerim sem prav tako sodeloval. Na svetu ni prav veliko proizvajalcev jadralnih letal, slovenski pa so zelo izkušeni in izjemno kvalitetni,« je zatrdil. »Sicer pa verjetno širši javnosti ni znano, da tudi 90 odstotkov vseh navigacijskih naprav, ki jih v Nemčiji uporabljamo pri jadralnem letenju, prihaja prav iz Slovenije. Gre za naprave visoke kakovosti.«

A na Gorenjsko vsa ta leta prihaja predvsem zaradi letenja, svoje velike ljubezni. »Jadralno letenje je najprijetnejši hobi na svetu,« zatrdi gospod, ki ima za seboj tisoče in tisoče ur letenja tako rekoč po vsem svetu. Njegov rekordni polet je dolg 1360 kilometrov, pred skoraj dvajsetimi leti ga je postavil v južni Afriki. »Vzletel sem ob devetih. Se je že začelo mračiti, ko sem ob petnajst od osmih zvečer pristal,« se še vedno z veseljem spomni vznemirjenja ob izjemnem podvigu in nepoznavalca pouči, da so med jadralci največ vredni tisti preleti, ki so napovedani vnaprej. »Ampak jaz,« ob tem hitro pristavi, »uživam v katerikoli vrsti poleta, pa četudi traja le deset minut.«

Leti, kjerkoli in kadarkoli more. Živi v bližini Stuttgarta; območje je med jadralci zelo znano, tisto, kar ga vleče v Slovenijo, natančneje v Lesce, pa so zelo dobri pogoji za jadranje v gorskem svetu. »Vsa regija je čudovita, če so razmere prave, lahko poletiš, kamorkoli hočeš. Poleg tega je tudi samo letališče odlično: imate sodobno asfaltno stezo in dobro organizacijo ter oskrbo. Vzletamo lahko zelo zgodaj zjutraj, ljudje v klubu ALC so prijazni in pripravljeni pomagati. Polega tega v Lescah nikoli ni pretirane gneče, kar daje določeno udobje in dodatno varnost, pa še stroški so manjši kot na primer v primerljivih avstrijskih in nemških letališčih, čeprav slednje prav gotovo ni glavni razlog, da tako radi prihajamo. Najpomembnejše je vzdušje, občutek sprejetosti. Ne le na letališču, tudi sicer v okoliških krajih, kjer letalci bivamo, počivamo ali čakamo na primerne pogoje za letenje,« je odločen Eisele.

Le z eno, zanje prav nenavadno težavo, se srečujejo jadralni piloti, ki k nam prihajajo iz tujine. To pa je slovenska zakonodaja, ki zahteva, da vsak prelet državne meje vnaprej prijavijo. Na to je še posebej opozoril incident, ki se je prav nad Lescami zgodil pred slabim mesecem dni, ko je vojaški helikopter prestregel letalo nemške jadralke, ki je skupaj s kolegicami iz reprezentance trenirala pri nas. Izkušena pilotka, ki je na poti z jadralnim letalom med Bledom in Radovljico zaradi večje varnosti uporabljala radarski odzivnik, se je znašla »iz oči v oči« s slovenskim vojaškim helikopterjem, potem ko je njen odzivnik zaznal vojaški center za nadzor zračnega prostora. Ugotovili so, da je letalo državno mejo preletelo brez stika s civilno kontrolo zračnega prometa. Ker pilotka, preden je preletela državno mejo, ni oddala načrta leta, kot to določa slovenski zakon, je kršila zakon.

»Jadralka je pilotu helikopterja celo pomahala v pozdrav, ko se ji je približal, in bila kasneje, ko so jo ob pristanku v Lescah pričakali policisti, nemalo presenečena nad dogajanjem,« je izkušnjo opisal Walter Eisele, ki je tudi v tistem času spremljal nemške jadralke na treningu v Sloveniji.

»Žal mi je, da se tu zapleta, jadralni piloti namreč po vsej Evropi lahko v nekontroliranem zračnem prostoru letimo, ne da bi nam bilo treba prej predložiti načrt poleta. Želim si, da bi bilo tudi v Sloveniji tako, saj smo vendarle vsi člani Evropske skupnosti. Še več: Slovenija je znotraj schengenskega območja, kjer velja pravilo o prostem pretoku blaga in oseb. Verjamem, da se bo tudi to uredilo, kot se je že marsikaj. Ko sem prvič uvažal jadralno letalo iz Slovenije, sem za pot do Nemčije potreboval 26 ur, 9 žigov in potrdil na slovenski ter dodatnih 14 na avstrijski strani. Na dan, ko je začel veljati Schengen, sem od veselja odprl šampanjec,« je optimističen Walter Eisele, ki pravi, da bo še naprej z veseljem prihajal v Slovenijo in k nam na učenje letenja v gorah skušal privabiti čim več mladih. »Bližnja pobočja so zelo primerna za prave korake letenja v gorskem svetu. In vem, da je mladim tukaj všeč.« Gospodu gre verjeti na besedo, saj je v dolgoletni karieri jadralnega pilota naučil leteti že več kot 250 mladih. Tudi zasebno, s prijatelji iz svojega kluba, bo še prišel v Lesce, pravi. Če ne prej, prihodnje leto. In naslednje tudi …