V petih letih dvakrat streljali

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / petek, 6. maj 2016 / 10:15

Gorenjski policisti so v zadnjih petih letih za ukrotitev storilcev v dveh primerih uporabili tudi opozorilni strel. Nazadnje se je to prejšnji mesec zgodilo na Jesenicah, ko jih je moški napadel z motorno žago.

Kranj – Pred kratkim smo poročali, da so morali jeseniški policisti med obravnavo nasilneža, ki se je nadnje spravil celo s prižgano motorno žago, uporabiti opozorilni strel. Preverili smo, kako pogosto se policisti sploh zatečejo k uporabi strelnega orožja in pod katerimi pogoji jim je to sploh dovoljeno. Na Policijski upravi Kranj so nam tako pojasnili, da so gorenjski policisti v zadnjih petih letih opozorilni strel izstrelili samo dvakrat.

»Zadnji je primer, o katerem smo poročali prejšnji mesec, pred tem pa so policisti enkrat izstrelili opozorilni strel na območju Radovljice, ko so bili pri kaznivem dejanju zaloteni trije osumljenci. Ti so ob zalotitvi na kraju kaznivega dejanja poskusili napasti policista, ta pa je strokovno in zakonito uporabil pooblastilo – opozorilni strel,« je pojasnil policijski inšpektor Milan Jakovljevič s PU Kranj. Ob tem je dodal, da na območju kranjske policijske uprave v zadnjih letih ni bilo primera neupravičene uporabe strelnega orožja. Pogoje za uporabo strelnega orožja sicer določa določa 96. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije, samo zakonitost, strokovnost oz. upravičenost uporabe pa preverja vodja enote ali oseba, ki jo ta pooblasti.

Policisti v skladu z omenjenim zakonom smejo uporabiti prisilna sredstva za preprečitev za preprečitev ali odvrnitev nevarnosti, če z opozorilom, ukazom ali izvedbo drugih pooblastil ne morejo uspešno opraviti policijske naloge. Pred njihovo uporabo so obvezani osebi ukazati, kaj mora storiti ali opustiti, in jo opozoriti, da bodo ob neupoštevanju ukaza uporabili prisilno sredstvo, razen če bi opozorilo onemogočilo izvedbo policijske naloge ali če okoliščine opozorila ne dopuščajo. V primeru, da se zaradi uporabe prisilnih sredstev oseba poškoduje, ji morajo policisti, takoj ko okoliščine dopuščajo, zagotoviti prvo pomoč ali zdravniško oskrbo, o zdravljenju ranjene osebe v zdravstveni ustanovi pa morajo čim prej obvestiti njene bližnje.

Prisilnih sredstev pa policisti ne smejo uporabiti proti otrokom, vidno bolnim, starim, onemoglim osebam, vidno težkim invalidom in vidno nosečim ženskam, razen če jih je treba privesti ali pridržati in policisti ne morejo drugače obvladati njihovega upiranja ali napada. Proti šibkejšim skupinam lahko uporabijo prisilno sredstvo tudi, če ogrožajo svoje življenje, življenje ljudi, premoženje ali če je zaradi drugih okoliščin njihovo življenje ali zdravje neposredno ogroženo.

Strelno orožje kot najskrajnejše prisilno sredstvo smejo policisti pri opravljanju policijskih nalog uporabiti samo, če ne morejo drugače odvrniti od sebe ali koga drugega sočasnega protipravnega napada, s katerim je ogroženo življenje, ali preprečiti, da bi imel storilec za uporabo pripravljeno strelno orožje, eksplozivna sredstva ali druge nevarne predmete ali snovi, s katerimi bi ogrozil življenje prisotnih.

Zakon določa, da se za napad na policista šteje tudi, če oseba seže po orožju ali drugem nevarnem predmetu oz. snovi, s katero lahko v trenutku pride do napada. Preden pa policist uporabi strelno orožje, mora, če okoliščine to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabil strelno orožje, opozoriti s klicem »Stoj, policija, streljal bom!« ter z opozorilnim strelom v varno smer. Če se oseba, zoper katero policisti smejo uporabiti strelno orožje, umika proti skupini oseb ali se v njej nahaja, smejo policisti streljati le, če oseba neposredno ogroža življenje oseb. V bližini državne meje morajo policisti ob uporabi strelnega orožja paziti, da izstrelek ne preleti državne meje.