
Proti zlorabi referenduma
Predsednik državnega zbora Milan Brglez se je odločil, da ne določi roka za zbiranje podpisov pod zahtevami sindikata delavcev migrantov za referendume. Predsednik Borut Pahor je ukaze za razglasitev treh zakonov, za katere so delavci migranti predlagali referendume, že podpisal.
Zaščita vladavine prava
Predsednik državnega zbora Milan Brglez je zavrnitev zbiranja podpisov pod referendumske pobude utemeljil s tem, da želi na ta način institut referenduma ubraniti pred zlorabo, ni pa njegov namen, da bi ga omejil ali odpravil. Po njegovih besedah naj bi šlo za zaščito ustave, demokracije ter vladavine prava pred izsiljevanjem in vladavino zakona ulice. Strinja se namreč z mnenjem zakonodajno-pravne službe državnega zbora, da dejanski namen vlaganja referendumskih pobud ni uresničevanje pravice do neposrednega sodelovanja državljanov pri upravljanju javnih zadev oziroma preprečitev uveljavitve zakonov, kar je cilj zakonodajnega referenduma. Objektivne okoliščine po njegovem kažejo na zlorabo pravice do referenduma. Za posvetovanje s pravniki se je pred podpisom ukaza o razglasitvi treh zakonov, ki mu jih je v torek v razglasitev poslal predsednik državnega zbora, odločil tudi predsednik države Borut Pahor. Posveta so se udeležili Matej Avbelj, Franc Grad, Tone Jerovšek, Igor Kaučič, Rajko Pirnat, Ciril Ribičič in Andraž Teršek. Z izjemo enega ločenega mnenja so vsi poudarili, da je predsednik republike v skladu z ustavnim redom dolžan podpisati ukaze o razglasitvi teh zakonov, so sporočili iz urada predsednika republike.
Zaradi preprečitve zbiranja podpisov pod zahtevami sindikata delavcev migrantov za referendume si je Brglez nakopal celo kazensko ovadbo, ki jo je vložilo Gibanje Zedinjena Slovenija. Očitajo mu zlorabo položaja in nevestno delo v službi ter celo terorizem, saj naj bi s svojim dejanjem hudo ogrozil ustavne temelje države ter izven okvira svojih pristojnosti napadel ustavno varovane človekove pravice in svoboščine volivcev.
Za kulturnega ministra predlagajo Peršaka
Za kandidata za ministra za kulturo je izvršni odbor stranke DeSUS v sredo soglasno predlagal državnega sekretarja Toneta Peršaka. Po besedah predsednika stranke DeSUS Karla Erjavca se s kandidaturo strinja tudi premier Miro Cerar, zato v stranki pričakujejo, da bo kandidatura čim prej vložena v državni zbor. Po njihovem mnenju je namreč Peršak prava oseba za vodenje kulturnega resorja, saj pozna kulturo, ker iz nje tudi izhaja. Tone Peršak, ki se je v DeSUS včlanil pred nekaj dnevi, je kot prednostno nalogo izpostavil prizadevanje za postopno izboljševanje finančnega položaja kulture, pri čemer pa je opozoril, da ni mogoče pričakovati drastičnih skokov, saj se je Slovenija zavezala s fiskalnim pravilom. Zavzel se je tudi za sistemsko prenovo kulturnega področja. Državni zbor bi lahko Peršaka za ministra potrdil že na majski seji.
S TTIP ne gre hiteti
V tem tednu je v javnosti sprožilo burne odzive gradivo iz prostotrgovinskega sporazuma TTIP med EU in ZDA, ki ga je objavil Greenpeace. Kot je opozoril predsednik SD Dejan Židan, to gradivo kaže na potrebo po dodatni pozornosti pri njegovem sprejemanju. V SD zato zahtevajo javnost in transparentnost pogajanj o sporazumu TTIP pa tudi večjo pristojnost parlamentov držav članic EU. Sedanje dogajanje po njegovih besedah tudi dokazuje, da so povsem upravičene zahteve po sprejemanju tovrstnega dokumenta v nacionalnih parlamentih, in ne le v evropskem parlamentu. Poudaril je še, da je temeljit razmislek o vsebini sporazuma TTIP bistveno pomembnejši kot hitrost njegovega sprejemanja, saj ta čas še ni sprejemljiv za evropske državljane. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti je v zvezi s tem poudaril, da bo Slovenija še naprej podpirala pogajanja o čezatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu med EU in ZDA, a ne bodo pristali na nikakršno zmanjšanje standardov, ki jih poznamo v EU. Morebitne koristi, ki jih sporazum prinaša za Slovenijo, naj bi ugotavljali z novo študijo. Izvajalca bodo izbrali na razpisu.
Ohranjati čut za enakost
Ob mednarodnem prazniku dela so minuli konec tedna po Sloveniji potekale številne prireditve, predsednik države Borut Pahor pa je obiskovalcem odprl vrata predsedniške palače. V svojem nagovoru je izrazil željo, da bi v Sloveniji še naprej ohranjali čut za enakost. Opozoril je na to, da mir in varnost danes, bolj kot kadarkoli prej v zgodovini civilizacije, ogroža zavedanje ljudi o razsežnostih neenakosti med nami. Pozval je vse, da si po najboljših močeh prizadevajo in ravnajo tako, da bomo vsi imeli enake možnosti za razvoj, ne glede na socialne zmožnosti. Ob tem je posebej poudaril, da to zlasti velja za otroke, ki morajo imeti urejene možnosti za razvijanje svojih talentov.