Fotografije ne kažejo razlik

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kamnik / / 13:27

V galeriji Golf kluba Arboretum razstavljajo gibalno ovirani mladostniki iz kamniškega zavoda Cirius, ki svojo ustvarjalnost razvijajo s fototerapijo.

Volčji Potok – V Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje (Cirius) Kamnik že več let poteka fototerapija z namenom omogočanja pridobivanja fotografskih znanj in spretnosti za čim višjo kakovost življenja oseb z okrnjenimi možnostmi uveljavljanja v družbi. Fototerapija poteka pod mentorstvom kliničnega psihologa Mateja Peljhana in zunanjega sodelavca Jureta Kravanje, organizatorici dejavnosti pa sta socialni pedagoginji – vzgojiteljici Nadja Cvirn in Katja Antosiewicz.

Mladi fotografi iz osamosvojitvene skupine Ciriusa – Aleksandar Zarić, Endi Edin Pasić, Luka Kaplan, Anja Brumec, Nino Raković, Benjamin Pogačar Prešeren in Maša Jež – so pred dnevi svoja fotografska dela v sodelovanju z Golf klubom Arboretum razstavili na skupinski razstavi z naslovom Dogaja! »Ponosen sem na naše mladostnike in na svoje sodelavce, saj nam je uspelo združiti dve uspešni zgodbi – osamosvojitveno skupino, ki združuje enajst mladostnikov, in fototerapijo, ki v zavodu zelo odmevno poteka že več let,« je zbrane na odprtju razstave uvodoma nagovoril direktor Ciriusa Goran Pavlič in se zahvalil Golf klubu Arboretum, saj so sodelovanje s športnega področja zdaj preselili še na umetniškega. Pomen fototerapije pa je predstavil eden od mentorjev Matej Peljhan. »Razstavo bi rad osvetlil z dveh zornih kotov. Pomembno je, da vemo, da gre za dela mladih fotografov s posebnimi potrebami, ki jim preprečujejo, da bi se v življenju enakovredno vključevali v vse družbene sfere življenja. S to razstavo so pokazali, da kljub vsemu v vsakem od nas obstaja možnost, da je ustvarjalen, da pokaže svoje potenciale, in večkrat se je že pokazalo, da je fotografija prava pot, ki omogoča ljudem s posebnimi potrebami, da ne glede na svoje težave pokažejo tisto, kar leži globoko v njih. Dober primer je naš Nino, ki zaradi cerebralne paralize ne more ne hoditi ne govoriti in se sporazumeva lahko le s pomočjo računalnika, a je kljub temu za svoje fotografije prejel že več odmevnih priznanj. Prav to pa je drugo sporočilo. Ne glede na to, da imajo avtorji posebne potrebe, tega s fotografij ni moč razbrati, to pa pomeni, da so pravzaprav povsem običajni ljudje z običajnimi potrebami. Zato ima ta razstava še toliko večjo težo in si zasluži našo pozornost,« je povedal Peljhan in razstavljena dela označil za zelo kakovostna.

Razstava bo na ogled še do konca maja.