Ohraniti delavske pravice

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Škofja Loka / sreda, 4. maj 2016 / 11:26

Na Križni gori je potekalo tradicionalno, že štiriintrideseto prvomajsko slavnostno srečanje v duhu ohranjanja delavskih pravic.

Škofja Loka – Srečanje, na katerem je bila udeležba zaradi kislega vremena tokrat maloštevilna, je potekalo v organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, območne enote za Gorenjsko. Uvodoma je vse zbrane pozdravila sekretarka zveze Ana Jakopič, ki je v svojem nagovoru poudarila potrebno po konstantnem boju sindikatov za pravične plače delavk in delavcev. Plače so še daleč od pravičnih, zato je treba z bojem za pravične dohodke pa tudi druge težko pridobljene delavske pravice nadaljevati.

Zbrane je nato nagovoril osrednji govornik Lojze Raško, predsednik Sindikata lesarstva Slovenije, ki je poudaril pomembnost združevanja vseh slovenskih sindikatov v boju tako z domačo kot z evropsko birokracijo in kapitalistično tehnokracijo. Raško je izpostavil pomen delavskega praznika ter dela kot – žal vedno manj cenjene – vrednote. Med prebivalci so vse večje razredne razlike, stiska in revščina delavcev, na drugi strani pa bogatenje oblastniških elit, ki hlepijo po dobičku. »Prav zato je današnji praznik priložnost, da znova poudarimo pomembnost delavskih in socialnih pravic ter vrednot kot sta solidarnost in pravičnost, obenem pa izrazimo svoje nezadovoljstvo z ekonomsko-politično situacijo pri nas. Vlada popušča pod pritiskom mednarodnih finančnih organizacij, kar vodi do nadaljnjega krčenja pravic in socialne varnosti državljanov. Temu se je treba odločno upreti,« je dejal Raško.

Da plen kapitala niso le delavske pravice, temveč tudi druge vrednote, so se strinjali vsi udeleženci srečanja, med njimi tudi mladi Peter Ceferin iz Kranja, ki se je kot mnogi drugi, na Križno goro navkljub močnemu deževju odpravil peš. Srečanje je popestril nastop članic Mažoretnega društva Železniki, za gostinsko ponudbo pa je poskrbela Lovska družina Križna gora. Praznično srečanje na Križni gori je tako znova vse opomnilo, da delavske pravice niso nekaj podarjenega in tako kot je bilo potrebnega mnogo napora in časa za njihovo vzpostavitev, se je tudi za njihovo ohranitev treba boriti še naprej.