Letos večji odstrel jelenjadi

V Gorenjskem lovsko upravljavskem območju načrtujejo letos večji odvzem jelenjadi iz lovišč. S tem naj bi zmanjšali škode v gozdovih in preprečili nadaljnje širjenje jelenjadi na območja, kjer je doslej ni bilo.

Kranj – Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je pred kratkim sprejel letni lovsko upravljavski načrt za Gorenjsko lovsko upravljavsko območje, ki obsega 40 lovišč in dve lovišči s posebnim namenom – Kozorog Kamnik in Brdo. Načrt so pripravili v kranjski in blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, v postopku sprejemanja sta ga obravnavala strokovni svet in svet kranjske enote, lovcem, kmetom in drugim uporabnikom prostora pa so ga predstavili na javni predstavitvi v Lescah.

Za jelenjad navodilo ministrstva

Najpomembnejši del načrta so ukrepi za posamezno vrsto divjadi. Kot je povedal Miran Hafner, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo v kranjski območni enoti zavoda za gozdove, so v primerjavi z lani največje spremembe pri navadnem jelenu. Lanski načrt je predvideval odvzem 840 jelenov (v številko so poleg odstrela vključene tudi izgube zaradi povoza na cesti, bolezni in iz drugih razlogov), lovci so načrt izpolnili 89-odstotno in odvzeli iz lovišč 744 živali, kar je bil najvišji letni odvzem doslej oz. enak kot v letu 2005. Letošnji načrt predvideva odvzem 918 živali, kar je glede na lansko realizacijo načrta 23-odstotno povečanje. V zavodu za gozdove so pri tem upoštevali navodilo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki narekuje upravljavcem lovišč, da povečajo delež odstrela košut in da lanski neizpolnjeni načrt glede košut uresničijo letos. Ministrstvo želi s temi ukrepi povečati odstrel jelenjadi, spremeniti sestavo odstrela in zmanjšati število jelenjadi, kar naj bi prispevalo k zmanjšanju škode v gozdovih in preprečilo širjenje jelenjadi na območja, kjer je doslej ni bilo. V Gorenjskem lovsko upravljavskem območju načrtujejo povečanje odstrela predvsem na Jelovici in na Pokljuki, to je na območjih, kjer se je objedenost mladja v obdobju med zadnjima popisoma 2010–2014 povečala; na preostalih območjih se sicer ni povečala, a je tudi ostala na visoki ravni.

Številčnost srnjadi se v zadnjem desetletju ni pomembno spremenila, zaznavajo celo blago upadanje, prav tako so se rahlo zmanjšale izgube, ki so lani predstavljale 28 odstotkov celotnega odvzema. Še zlasti so se znižale izgube zaradi prometa: medtem ko so pred desetimi beležili več kot osemsto izgub na leto, je v zadnjih letih število upadlo na nekaj več kot šeststo živali. Letos načrtujejo enak odvzem srnjadi kot lani – 4650 živali, lanski načrt pa so upravljavci lovišč izpolnili 97-odstotno.

Število muflonov in gamsov upada

Odvzem muflonov iz lovišč se zmanjšuje že od leta 2005 dalje, lani so načrtovali odvzem 130 živali, realizacija načrta je bila 89-odstotna, za letos načrt predvideva odvzem 125 živali. Kot je pojasnil Miran Hafner, se število muflonov zmanjšuje. Za to je lahko več razlogov – večji odstrel v obdobju 1995–2005, prisotnost risa in volka na Jelovici in prisotnost garjavosti v Karavankah, možni vzrok, ki sicer strokovno še ni dokazan, pa je tudi zmanjšanje genske pestrosti zaradi izoliranosti nekaterih kolonij.

»Tudi pri gamsu ugotavljamo, da število v zadnjih letih blago upada, vzroka ne poznamo, domnevamo pa, da se to dogaja zaradi velike obremenjenosti gorskega prostora z rekreativno in turistično dejavnostjo, klimatskih sprememb in sprememb v gozdovih, kjer se zmanjšuje delež mladega drevja,« je dejal Miran Hafner in dodal, da med možnimi vzroki tudi ne izključujejo vse pogostejšega pojavljanja jelenjadi v gamsovem življenjskem okolju. Garje so pri gamsih še vedno prisotne, vendar se je delež izgub zaradi njih v zadnjem desetletju zelo znižal. Lani so načrtovali odvzem 685 gamsov, upravljavci lovišč so jih odvzeli 644, letošnji načrt predvideva odvzem 670 živali, kar je najmanj v zadnjih desetih letih.

Večji odstrel divjih svinj

Številnost divjega prašiča zelo niha, po oceni zavoda za gozdove se je v zadnjem letu močno znižala, k čemur je prispevalo tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je z navodilom določilo najmanjši delež enoletnih in večletnih svinj v celotnem odvzemu. Težave z divjimi prašiči so še največje na območju Škofje Loke in Polhograjskih dolomitov. Lani so na celotnem območju načrtovali odvzem 260 prašičev, realizacija je bila 67-odstotna, letošnji načrt predvideva odvzem 220 živali.

V nižinskih loviščih skorajda ni več fazanov in poljskih jerebic (nekatere lovske družine jih dodajajo v lovišča iz umetne reje) pa tudi poljskih zajcev je v intenzivno obdelani kmetijski krajini vse manj.