Borite se za svoje pravice
Tako kot v drugih gorenjskih krajih so v nedeljo tudi na Svetem Joštu nad Kranjem tradicionalno proslavili mednarodni praznik dela. Prvomajsko srečanje na Joštu je letos potekalo že dvainštiridesetič.
Sv. Jošt nad Kranjem – Praznovanje je s pomočjo kranjskega Zavoda za turizem in kulturo pod pokroviteljstvom Mestne občine Kranj organiziral Svet gorenjskih sindikatov. Po uvodnem glasbenem delu Pihalnega orkestra Mestne občine Kranj je mikrofon v roke dobil povezovalec programa Klemen Bučan, ki mu humornih vložkov ni zmanjkalo, hkrati pa je poudaril, da se je tako kot v preteklosti tudi danes treba boriti za delavske pravice. Zbrane sta nato nagovorila kranjski župan Boštjan Trilar in predsednica SGS Nežka Bozovičar, na koncu pa so na oder stopili še Dejan Vunjak in Brendijeve barabe.
Župan je v svojem govoru sprva poudaril pomembnost praznovanja prvega maja, ki odraža zavzemanje za ustavno pravico do svobode dela in socialne varnosti, nato pa predstavil dva cilja trajnostne urbane strategije MOK: zagotovitev novih delovnih mest in bolje plačana delovna mesta. Občina to namerava doseči z oživitvijo gospodarstva v Kranju, z usposabljanjem mladine ter izgradnjo potrebne infrastrukture. Predsednica SGS je osvetlila zgodovinski pomen delavskega praznika, saj letos mineva sto trideset let od znamenitih izgredov v Chicagu leta 1886, ko so ameriški delavci zahtevali boljše delovne pogoje, med katerimi je tudi še danes uveljavljen osemurni delavnik. Ker prav v spomin na te dogodke še danes obeležujemo praznik dela, je v zaključku pričujoče pozvala, naj bodo pogumni in se borijo za svoje pravice.
Kot nam je zaupal vodja prireditve Srečo Štagar, je bilo v nedeljo zaradi dežja obiskovalcev občutno manj kot v preteklih letih, ko je vreme praznovanju prizaneslo, kljub temu pa smo med zbranimi našli tudi tiste, ki jih slabo vreme ne odvrne od obiska prvomajskega srečanja na Joštu. Besničanka Slavka Mravinec in Kranjčanka Ivica Suhadolnik se dogodka redno udeležujeta že vsaj trideset let: »Sem gor naju žene ohranjanje tradicije, čeprav se je pomen delavskega praznika zelo spremenil. Včasih smo se ga veselili in ga spoštovali, danes pa za marsikoga pomeni le dela prost dan. Položaj delavcev v Sloveniji je žal zelo slab, za kar je v prvi vrsti odgovorna država, ki bi se morala zavzemati za zaščito delavcev, zaposlovanje mladih in splošni razvoj, zase in za svoje pravice pa bi se morali aktivneje boriti tudi državljani.«