Avstrijsko-slovenska vojna in pogajanja v Kranju

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (46)

Slovenci sicer prisegamo na Žive naj vsi narodi, so pa naši predniki v času osamosvajanja izpod Avstro-Ogrske ali bolje povedano času združevanja s srbsko kraljevino imeli tudi pravo svojo vojno z Avstrijci. Seveda se po že skoraj stotih letih bolj spominjamo generala Maistra in njegovih junakov, vendar je 29. aprila 1919 prišlo do avstrijsko-slovenske oziroma kasneje do jugoslovanske vojne. Slovenske enote Dravske divizijske oblasti so 2. aprila 1919, menda brez vednosti poveljstva, začele ofenzivo na celotni koroški fronti. Slabo pripravljen napad je kljub začetnim uspehom do večera ponehal. Enote so se vrnile na izhodiščne položaje.

Do avstrijskega protinapada je prišlo 2. maja, in sicer na velikovški mostobran na levem bregu Drave. Avstrijci so prebili fronto pri Apačah. Slovenske enote so začele razpadati in so se v popolnem neredu umaknile v Mežiško dolino. Avstrijske enote so prodrle do Slovenj Gradca in Vuhreda v Dravski dolini. Osmega maja so jih ustavile enote štajerskega obmejnega poveljstva. Takrat se je fronta ustalila na črti Dravograd–Plešivec–Solčava–Železna Kapla. Devetega maja so se začela v Celovcu pogajanja o premirju, ki pa niso bila uspešna in so bila čez en teden prekinjena.

Na območju Dravske divizijske oblasti je bila izvedena splošna mobilizacija, na pomoč pa so prišle tudi nekatere srbske enote. Ker zahteva, da se avstrijske enote umaknejo na izhodiščne položaje, niso bile sprejete, je sledila vojaška akcija. Začela se je 28. maja zjutraj. Jugoslovanske sile so štele skupaj 22 bataljonov ali okoli 12.000 mož, avstrijske pa 11.000. Napadalci so prodrli tako globoko, da so se morale avstrijske sile ponoči umakniti na levi breg Drave na celotnem odseku od Dravograda do Apač. Avstrijsko poveljstvo je zaprosilo za premirje. Jugoslovanska stran ga je sprejela, vendar ni ustavila prodiranja.

Labodski odred je 3. junija vkorakal v Velikovec, 4. junija so jugoslovanske sile prišle do črte Djekše–Krka, po umiku avstrijske vojske pa so 6. junija zasedle Celovec in Gosposvetsko polje. Med tem so v Kranju med 4. in 6. junijem tekla pogajanja o premirju. Ker je mirovna konferenca sklenila, da bo o tem, komu bo pripadala Koroška, odločil plebiscit, so postala pogajanja nepotrebna in so jih prekinili.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Škofji Loki se je 27. 4. 1903 rodil pesnik, urednik in prevajalec Tine Debeljak.

V Škofji Loki se je 30. 4. 1725 rodil kipar Urban Gaber.

V Chrudimu na Češkem se je 1. 5. 1879 rodil farmacevt, lekarnar iz Tržiča Bohuslav Lavička. Kot talca so ga Nemci ustrelili 16. 7. 1942 v Kovorju.

V Kranju se je 1. 5. 1898 rodil slovenski politični delavec in publicist Ivo Štempihar. Leta 1919 je sodeloval v bojih za slovensko severno mejo.