Preveč hrane konča med odpadki

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / petek, 29. april 2016 / 09:49

Ob svetovnem dnevu Zemlje so v Šolskem centru Kranj spregovorili o viških hrane in ob tem opozorili na pomen odgovornega ravnanja s hrano. Dijakom se je pridružil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan.

Kranj – Viške hrane je minister Dejan Židan označil za velik globalni družbeni problem, saj se na eni strani ljudje soočajo s preveliko količino hrane, ki postane odpadek in obremenjuje tudi naravno okolje, po drugi strani pa osemsto milijonov ljudi vsak dan trpi lakoto. Po podatkih statističnega urada v Sloveniji na letni ravni zavržemo 150 tisoč ton hrane oziroma v letu 2012 med 75 do 82 kilogramov hrane na prebivalca. Spodbudno je, da delež zavržene hrane upada in je leta 2014 znašal 60 kilogramov na prebivalca, kljub temu pa si različne humanitarne organizacije v sodelovanju z državnimi organi prizadevajo, da bi bilo teh izgub še manj.

Vlada je tako ustanovila projektno skupino, ki koordinira delo državnih organov pri pomoči humanitarnim organizacijam, ki se trudijo viške hrane, predvsem neporabljeno hrano iz javnih zavodov in hrano, ki se jim v trgovinah izteka rok uporabe, razdeliti socialno šibkim skupinam prebivalcev. Kot je opozoril minister Židan, je hrana, ki postane odpadek, tudi okoljski problem. Zaradi odpadne hrane se namreč na letni ravni proizvede kar sedem odstotkov vseh toplogrednih plinov ali 3,3 milijarde ton. Kot je opozorila glavna inšpektorica na inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Saša Dragar Milovanovič, se na svetovni ravni izgubi tretjina vse hrane, ki se proizvede za potrebe ljudi. Na leto namreč zavržemo 1,3 milijarde ton hrane. Zato se ji zdi pomembno ozaveščanje posameznikov oziroma potrošnikov glede viškov hrane že od otroštva dalje. Opozorila je, da smo pri nakupu hrane pogosto neracionalni, ne razumemo pa tudi pomena terminov »porabiti do« in »uporabno najmanj do«. »Nakupovati moramo preudarno in se predvsem izogibati prekomernim zalogam hitro pokvarljive hrane, saj je zavržena hrana strošek.« Živila moramo tudi pravilno skladiščiti in hladiti, ostanke hrane pa lahko neškodljivo predelamo. Na ravni družbe pa bi po njenih besedah lahko po vzoru drugih držav članic tudi pri nas preučili možnosti za morebitne finančne olajšave za donatorje živil.

Med organizacijami, ki skrbijo za razdeljevanje viškov hrane socialno šibkejšim, je tudi zavod Pod strehco, neprofitno socialno podjetje in javna kuhinja. Direktor Zvonko Belič je razložil, da na leto razdelijo več kot 31 tisoč socialnih obrokov oziroma približno 2500 obrokov na mesec. Lani jim je uspelo zbrati 85 ton donirane hrane.