Turizem smo (vendarle) ljudje

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Radovljica / petek, 29. april 2016 / 12:29

»Se mi mudi nazaj v Podvin, ogromno ljudi imamo te dni,« je po koncu kulinaričnega šova čez ramo navrgel mojster Uroš Štefelin. Bila je nedelja, zadnji dan Festivala čokolade v Radovljici. »Zjutraj sem šla čez prizorišče in ugotovila, da so en šotor pozabili pospraviti. Kaj pa sem hotela, vzela sem vrečo in pobrala smeti,« je zavzdihnila – a z nasmehom – Katja Stušek, ki je sicer poskrbela za bogat program vseh treh dni prireditve, ki jo je obiskalo več to šestdeset tisoč ljudi.

»Ne vem, če bi zmogli brez Gabrijele Jošt. Mojstrica organizacije je, točno ve, kje v zadnjem hipu poiskati tisto, kar še potrebujemo,« je pripomnila direktorica Turizma Radovljica Nataša Mikelj. »Igor Marijan, policist in gasilec, je pravi krizni menedžer,« je dodala in pristavila, da je bil nenadomestljiv tudi čisto osebni prispevek župana Cirila Globočnika. »Ko smo prišli do previsoke ovire, sem se obrnila nanj. Obljubil je pomoč in obljubo držal.« Mojstrica cvetličarstva Sabina Šegula iz bližnjih Vrbenj je s svojimi študenti okrasila šotor za otroke, športni navdušenci so s Francijem Petkom skakali na Mini Planici …

Radovljica je tudi letos živela s Festivalom čokolade. Ne le zato, ker se težko upremo sladkim skušnjavam. Veselili smo se prireditve, po kateri so nas znanci in prijatelji spraševali že skoraj mesec dni prej in za katero so naši otroci po predalih brskali za kovanci. Mnogi smo se tisti konec tedna prav vsak dan odpravili v center mesta, kjer je bilo živahno kot na poletni obmorski promenadi.

Organizacijske niti so imele v rokah tri gospe iz zavoda Turizem Radovljica, ki ga vodi izjemna Nataša Mikelj. Kako jim je uspelo? Odgovor je neverjetno preprost: turizem smo ljudje. V organizacijo so vključile domačine in poskrbele, da so idejo o festivalu sladkih dobrot za svojo vzeli tako rekoč vsi, ki živijo v mestu in njegovi okolici. Zato so z razumevanjem sprejeli omejitve v prometu in gnečo, ponosno kosili trate ter loščili vhode v stavbe, gostom ponujali svoja parkirišča ... Od Festivala čokolade ni imelo koristi le tistih petdeset razstavljavcev, ki so podirali prodajne in promocijske rekorde, prav tako ne le gostinci, ki so komaj zmogli ustreči vsem lačnim in žejnim obiskovalcem. Festival je ime Radovljice ponesel daleč prek meja občine, regije in države. Prikazal jo je kot slikovito, avtentično in prijazno destinacijo, kamor se velja vrniti, tudi takrat, ko bo čokolada naprodaj le v trgovinah. Kdo bi si mislil, da tisto četrt stoletja staro propagandno geslo o turizmu in ljudeh vendarle drži …