V Blegošu zagnane in polne idej

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenja vas-Poljane / ponedeljek, 18. april 2016 / 09:08

V Društvu podeželskih žena Blegoš letos praznujejo štiridesetletnico delovanja. Jubilej so pretekli petek zaznamovale s prireditvijo v Sokolskem domu v Gorenji vasi.

Gorenja vas – Društvo podeželskih žena Blegoš danes šteje okrog 370 članic, tako kot nekdaj pa jih še vedno povezuje želja po dodatnem znanju, druženju, izmenjavi informacij ter skrb za družino in okolje, v katerem živijo. »Druženje, smeh in zabava, to je vse, kar potrebujemo na kmetih,« predsednica društva Joži Demšar s širokim nasmehom na kratko strne vse, kar za članice predstavlja društvo, in v isti sapi doda, da se ob tem seveda tudi veliko izobražujejo in izpolnjujejo. V okviru društva poleg tega delujejo likovna sekcija Mavrica, dramska skupina in pevska skupina Blegaške sinice, imajo celo svoj ansambel Bariton-frajton.

Organizirano druženje žensk na podeželju je začela spodbujati Zadružna zveza Slovenije, ki so jo ustanovili leta 1972, a prvi aktivi kmečkih žena so začeli nastajati šele nekaj let kasneje. Priporočilom Zadružne zveze Slovenije so sledili tudi v Kmetijski zadrugi Škofja Loka. Leta 1976 so se na pobudo direktorja Vinka Kržišnika in ob strokovni pomoči sekretarke Mire Primožič oblikovali aktivi kmečkih žena. Milena Kulovec je prevzela delo kmetijsko-gospodinjske pospeševalke za območje celotne Gorenjske. Tedaj so bile v zadrugo včlanjene skoraj vse kmetije in tako so bile vse kmečke žene tudi zadružnice. Ob tem so na prireditvi še poudarili, da so se ravno na Škofjeloškem organizirali prvi aktivi žena zadružnic na Gorenjskem.

Društvo podeželskih žena Blegoš so uradno ustanovili leta 1998 z reorganizacijo aktivov kmečkih žena. Prva predsednica je bila Marjeta Kokelj, ki je društvo vodila kar tri mandate. Zdaj ga že osem let vodi Joži Demšar, ki priznava, da je bilo lahko nadaljevati, ko so bili temelji dobro postavljeni. V veliko pomoč pa jim je tudi kmetijskosvetovalna služba. Zadnjih dvajset let z njimi sodeluje Vanja Bajd Frelih, ki je poudarila, da je s članicami društva lepo delati zaradi njihove zagnanosti in idej. »Skozi izobraževanja in druženja ste se veliko naučile in mnogo pridobile.« Tečaji so vedno dobro obiskani, prav tako skoraj nobena prireditev v občini ne mine brez sodelovanja kmečkih žena. Imajo tudi moške člane, med njimi je tudi župan Milan Čadež, ki jim je zaželel, da bi tudi v prihodnje svoje znanje uspešno prenašale na mlade. Poslanec Žan Mahnič pa je poudaril, da zdrave kmečke pameti pogosto manjka tudi v Ljubljani. »Premalo se zavedamo, da brez podeželja tudi razvitega urbanega okolja ne bi bilo. Zato je podeželje pogosto kot molzni stroj.« Prepričan je, da bi v večji meri morali upoštevati tudi ljudi, ki delajo z rokami.