Jurij Humar, eden najbolj znanih na Slovenskem delujočih zdravilcev

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 17. april 2016 / 14:09

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (44)

Bioenergetik, homeopat in duhovnik Jurij Humar z vzdevkom Primskovški gospod se je rodil 14. aprila 1819 v Vodicah nad Kamnikom. Kot ljudski zdravnik je pri uspešnem in pogosto brezplačnem zdravljenju svoje sposobnosti (tako imenovani magnetizem) združeval s homeopatskim zdravljenjem, uspehe pa je dosegal tudi s telepatskimi postopki. Cerkev in tudi uradna medicina sta mu nasprotovala, njegova popularnost med ljudmi pa ni zamrla niti po njegovi smrti. Služboval je v Adlešičih in Črmošnjicah, od leta 1876 do leta 1890 pa je bil župnik na Primskovem. Umrl je 19. 12. 1890 v Gradišču pri Primskovški gori pri Litiji.

O njegovem življenju in delu je ohranjenih več virov. Povzeli pa bomo podatke, ki jih je objavil novinar Marjan Raztresen v Slovenskih novicah. Zapisal je, da duhovnik Jurij Humar ni bil samo dušni pastir, ampak je imel tudi zdraviteljske sposobnosti. Bolne je zdravil tako, da je namagnetil koščke papirja ali kruha, to pa so ljudje jemali kot zdravilo. Ob številnih drugih je znana pripoved o božjastni deklici, katere mati je župniku prinesla njeno srajčko, da jo je namagnetil. Ko jo je mati nekajkrat oblekla otroku, se bolezen ni nikoli več pojavila. Podobno je zdravil tudi druge bolezni.

O tem je cesarsko-kraljevi deželni glavar Kallina leta 1878 pisal tudi ljubljanskemu knezoškofu dr. Pogačarju. Pritoževal se je nad župnikom Humarjem s Primskovega, »ki z blagoslovljenim kruhom, ki naj bi bil potem zdravilo za vse bolezni, počne nedovoljeno zlorabo …« Na podlagi več ovadb so iz knezoškofijskega ordinariata v Ljubljani konec leta 1879 poslali župniku Humarju na Primskovo pismo, s katerim mu »v izogib nasprotjem z veljavnimi zakoni« sporočajo 343. člen takrat veljavnega kazenskega zakona: »Kdor, ne da bi opravil zdravniški študij ali brez zakonskega dovoljenja za zdravljenje bolnikov kot zdravilni ali ranarski zdravnik, to obrtno opravlja, in posebno če pri tem uporablja živalski ali življenjski magnetizem ali etrove pare (narkotiziranje), je kriv za svoj prestopek in naj bi bil zanj kaznovan s strogim zaporom …« Nekateri zagotavljajo, da naj bi kraj Humarjevega zadnjega počitka še vedno izžareval zdravilne energije. Pa ne samo prostor okoli njegovega groba, ampak tudi drugi deli hriba, predvsem pa del zakristije župne cerkve.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kamniku se je 11. 4. 1744 rodil slovenski pisatelj in prevajalec Jurij Japelj.

V Kamni Gorici se je 12. 4. 1657 rodil misijonar Marko Anton Kappus.

V Kranju se je rodil finančnik, planinec in publicist Henrik Lindtner.

V Radovljici se je 13. 4. 1750 rodil teolog Jurij Vincenc Pezdič (tudi Pesdizh). Ker je zagovarjal agnosticizem, ni dobil samostojne župnije.

V Poljanah nad Škofjo Loko se je 13. 4. 1855 rodil slikar, risar in ilustrator Jurij Šubic.

Na Godešiču se je 15. 4. 1896 rodil Jože Rant, prvi predstojnik Stomatološke klinike.