Družba in spolnost

Ne moremo zanikati pomena družbenega okolja na razvoj naših vrednot, ki tudi močno vplivajo na dojemanje naše spolnosti. Včasih so nas učili, da samo zelo ozka spolnost (v zakonu) ni greh, vse ostalo pa je. In še za zakonsko spolnost so po nekaterih državah predpisovali, kaj se sme in česa se ne sme. Zdi se, da je takrat družba na takšen način vsaj deloma regulirala oz. uravnavala neustavljivi spolni nagon. Ne znamo oceniti, koliko je bilo to dobro ali slabo. Pozitivno je bilo gotovo, da so ljudje imeli vsaj neki kompas, kaj je prav in kaj ne. Negativno v teh predpisanih normah je bilo to, da se je v preteklosti ogromno ljudi zaradi spolnosti počutilo krive vse življenje. Ker pač niso mogli izpolnjevati takšnih ali drugačnih predpisov, ki jih je predpisovala družba.

Danes smo v popolnoma drugi skrajnosti. Nobenih omejitev, še celo več – spolnost je postala del potrošniške družbe. Kot eden izmed produktov. Navadili smo se, da niti več ne trznemo na veliko število reklam, ki vključujejo namige na spolnost. Zdi se, da podjetja niti enih navadnih gum ne morejo prodati brez lepih ženskih nog in da ne znajo spraviti na trg nove pijače brez povezave z ženskim dekoltejem. Spolnost je v raznih oblikah dostopna vsak trenutek preko računalnikov in pametnih telefonov. Malo je filmov, ki ne vsebujejo seksualnih prizorov. Škoda, da smo svoja telesa tako zelo razvrednotili. In vse to le za večji dobiček ne glede na človeka.

Srednja in starejša generacija imamo še v spominu stare omejitve, prepovedi, vrednote. Nekako znamo primerjati, mladi teh primerjav nimajo. Menijo, da obstaja neomejena svoboda tudi pri dostopu do spolnosti. Neizpodbitno dejstvo je, da spolnost predstavlja človeku ogromen vir dražljajev zanimanja in kratkotrajnega zadovoljstva. Ne vemo, kako se bo ta neomejena svoboda končala, vendar se zdi, da se je človeštvo tudi preko spolnosti v zadnjih recimo 30 letih razvrednotilo preko vseh meja. Res je tudi, da so bile spolne deviacije (odkloni, posebnosti) vedno prisotne, predvsem pri elitah. Danes pa je vse to dostopno širšim množicam.

Vendar ni treba obupati. Zunanje okoliščine nas sicer usmerjajo, določiti nas pa ne morejo. Predpise in opozorila, ki nam jih predpisujejo, je že smiselno naštudirati. Bolj moramo biti previdni, kjer velja popolna svoboda. Dolgoročno se lahko pokaže kot škodljiva. Najbolj gotovo in dobro je, če poslušam sebe in se glede lastne spolnosti iskreno pogovorim z življenjskim sopotnikom. Še vedno imamo lastne naravne kompase v sebi, da točno vemo, kaj je dobro, koristno, spodobno in osrečujoče. In vemo tudi, kdaj škodujemo sebi in drugemu. Ko se v sebi notranje umirimo, bomo točno vedeli, kaj je dobro zame in za naju.