Deviška belina

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / petek, 8. april 2016 / 10:08

Dravh (1547 m) – Soriško planino smo obiskali že velikokrat. Ko je v visokogorju plazilo, so bili njeni vrhovi varni za turno smučarijo. Tokrat gremo na dva od njih.

Saj veste, da konce tedna običajno preživljam po hribih. Po daljši sobotni turi sem na nogah občutila mehurjaste posledice: trije žulji na neugodnih mestih. Za piko na i se je naredila še čudovita nedelja. Ja, ne morem biti doma; vsaj nekaj kratkega … gremo na Soriško planino.

Iz Škofje Loke se po Selški dolini odpeljemo mimo Železnikov in Zalega Loga do vasi Sorica. Spodnja in Zgornja Sorica spadata med slikovite slovenske kraje. Ob cesti pod vasjo stoji spomenik Ivanu Groharju (1867–1911). Impresionistični slikar, ki se je rodil v Sorici, je leta 1904 skupaj z Rihardom Jakopičem, Matejem Sternenom in Matijo Jama razstavljal v Mietkejevi galeriji na Dunaju, kjer so poželi velik uspeh. Obnovljena je tudi njegova rojstna hiša.

Parkirišče pod Soriško planino, na Bohinjskem prevalu, ima nadmorsko višino 1280 m. Soriško planino v polkrogu obdajajo vrhovi: Dravh (1547 m), Lajnar (1549 m), Slatnik (1609 m) in Možic (1602 m). Predlagam, da se držimo skrajno leve strani. Pred seboj vidimo tri vlečnice in dvosedežnico. Če je možnost, se lahko povzpnemo tudi po sankaški progi. Vzpenjamo se po sankaški progi, ki nas pripelje na sredino poseke, ki ni steptana in po kateri se tudi smuča. Nadaljujemo po poseki, ki nas pripelje na sedlo med Dravhom na levi in Lajnarjem na desni strani. Zavijemo na levo in se povzpnemo na Dravh. Z vrha Dravha se nam pokaže venček vrhov, ki sestavljajo Soriško planino: Lajnar, Slatnik, Možic, ki ga le slutimo nekje v ozadju, pokaže se Kobla, Črna prst in greben Spodnje bohinjskih gora. Tisto nedeljo je bilo smučanje z Dravha fantastično, odsmučala sem skoraj do akumulacijskega jezera in se nato še enkrat povzpela do sedla, le da sem zavila desno na Lajnar. Na vrhu je železna opazovalna kupola italijanskega utrdbenega sistema oz. Alpskega zidu (Vallo Alpino). Če z grebena pogledamo proti zahodu, se pred nami pokaže veriga Spodnje bohinjskih gora; izredno lepo je vidna Kobla s Črno prstjo. Vmes je Šavnik, tudi eden od turnosmučarskih vrhov.

Z vrha sem odsmučala nazaj do sedla in potem po poseki na izhodišče. Žulji niso dovolili več.

Z Lajnarja po grebenu lahko nadaljujemo naprej proti Slatniku. Z vrha Slatnika odsmučamo do nekdanje kasarne, mimo katere se hitro povzpnemo do Možica, na vrhu katerega je tudi železna opazovalna kupola.

Kje bomo odsmučali navzdol, je odvisno od snežnih razmer. Z Možica navzdol odsmučamo po poti običajnega vzpona, po grabnu, kjer se priključimo smučišču in se spustimo še do Bohinjskega sedla.

Nadmorska višina: maks. 1609 m
Višinska razlika: 400 m
Trajanje: 3 ure
Zahtevnost: 1 / 5