Dula kot spremljevalka

Ob nedavnem tednu dul so v kranjski Mestni knjižnici gostili Susano Diez Rupnik, ki je povedala nekaj o tem, kdo so dule, predstavila njihovo delo in vpliv na mamice, dojenčke, družine.

Dula je laična obporodna spremljevalka, ki nudi predvsem čustveno, fizično in informacijsko podporo ženski in paru v nosečnosti ter med porodom. Suzana Diez Rupnik dela tudi kot poporodna dula. »Dula ne jemlje mesta partnerju in ni konkurenca babici v porodnišnici,« je poudarila. Rupnikova je dula od leta 2009, za kar je opravila izobraževanje, je članica združenja Moja dula in je k temu delu zavezana z etičnim kodeksom. Beseda dula izhaja iz grške besede doulos in pomeni nesebično podporo. Pomembno je, da ima nosečnica ob sebi nekoga, ki mu lahko zaupa, na kogar se lahko obrača z vprašanji o tem, kako poteka porod, kakšen porod si želi. »Ženski je treba zagotoviti pogoje, da je lahko povsem predana svojemu procesu v nosečnosti in med porodom. Bolj ko se porod bliža, bolj pridejo na plano razni strahovi in o tem se je treba pogovarjati. So trenutki, ko ženska dejansko potrebuje žensko, ampak zelo pomembno je, da je tudi par dobro 'uglašen'. Partnerju povem, kako ženski lahko pomaga, skupaj naredimo porodni načrt. Približno tri tedne pred porodom se za dulo začne t. i. obdobje stalne pripravljenosti, ki traja vse do poroda. Ta čas sem vedno dosegljiva po telefonu, po elektronski pošti.«

Dula ne vodi poroda

Dula ni medicinsko izobražena oseba, zato ne sme izvajati medicinskih postopkov. K temu je zavezana z etičnim kodeksom. Dula ne vodi poroda, ampak je samo spremljevalka. Susana Diez Rupnik tudi ne zagovarja vnaprej načrtovanega neasistiranega poroda, porodnišnica je za porod varno okolje, prav tako porod na domu ob asistenci licenčne samostojne babice. »Dula je med porodom tista, ki je v podporo ženski, tista, ki je mirna in je tam samo zanjo, saj se v praksi zgodi, da babica vodi nekaj porodov hkrati in se ne more ves čas posvečati samo eni ženski. Pomemben pa je dober in spoštljiv stik dule z osebjem porodnišnice,« je povedala Rupnikova, ki kot dula sodeluje pri približno dveh porodih na mesec. »V kranjski porodnišnici so nam naklonjeni in so nam odprli vrata, ko smo dule prišle predstavit naše delo. Prav tako je v jeseniški porodnišnici. Je pa moja osebna praksa, da ne grem iz porodnišnice, dokler ne vidim, da se je dojenje vzpostavilo.«

Sobivanje z dulo

Andreja Cerkvenik Škafar, direktorica Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj, v kateri imajo med 1200 in 2000 porodov na leto, je poudarila, da skrbno prisluhnejo željam in pričakovanjem bodočih staršev in jih skupaj tudi uresničujejo, hkrati pa zagotavljajo varno in kakovostno obravnavo porodnice in novorojenčka. »Bili smo prvi, ki smo uvedli prisotnost partnerja pri porodu, in prvi, ki omogočamo sobivanje partnerja po porodu. Vsako porodnico, par obravnavamo individualno in celostno, veseli smo porodnih načrtov, s katerimi nas bodoči starši seznanijo s pričakovanji. Rojstvo otroka je eden najlepših trenutkov v življenju nas staršev in zavedamo se, kako pomemben je zaupen odnos v tem trenutku, in če se bodoča starša bolje počutita, če imata ob sebi poleg izkušene babice še dulo, jo vključimo v potek rojevanja, saj staršema nudi dodatno psihično in čustveno oporo. Naše izkušnje s prisotnostjo dule pri porodu so dobre, dopuščamo tudi sobivanje z dulo.«

Poporodna pomoč

»Kot poporodna dula sodelujem z mamicami tudi v prvih mesecih po porodu. Ženskam že v zadnjem trimesečju nosečnosti svetujem, da se pripravijo na poporodno obdobje, razmišljajo in se organizirajo v zvezi s tem, kdo jim bo v pomoč v prvih tednih po porodu. Morda babice ali prijateljice, lahko pa jim v začetku pomaga poporodna spremljevalka, ki mamici zagotovi, da se lahko v miru naspi, ji pomaga pri dojenju, negi in oskrbi dojenčka, pripravi zdrave hrane za mamico in pri vseh drobnih izzivih starševstva ter negovanju spomina na porod. Ženske imamo to potrebo, da se izrazimo, zato je dobro, da je pri in po porodu z nami oseba, ki nam bo pomagala negovati tudi spomin na porod,« je še pojasnila Susana Diez Rupnik, prepričana, da imeti dulo ne bi smelo biti luksuz, temveč bi dula morala pripadati vsaki ženski.